Ostani pozitiven

BILO je poletje, zgodaj zjutraj. Bližnji vzhod, sonce je pravkar vzšlo ko je oče dobil žalostne novice. Njegov prvorojenec, star 22 let, je ponoči umrl v hudi prometni nesreči.

Kako bi vi sprejeli takšno novico? Ker je družina bila zelo povezana, kot so vse na Bližnjem vzhodu, je to starše zares pretreslo. Bilo bi čisto normalno, da sta zelo žalostna ob tej nenadni tragediji. Toda sosedje so bili presenečeni, ko sta se že prvi dan držala izredno trdno. Čeprav sta bila zelo žalostna, pa sta popolnoma zaupala v Jehovino zmožnost, da bo njunega sina obudil, ko bo čas za to. Pričakovala sta uresničitev Božjega obljubljenega novega sestava, kjer ‚ne bo več smrti‘. (Razodetje 21:4) Še danes, veliko let kasneje, ljudje še vedno govore o obnašanju staršev in o njuni zgledni veri.

Kaj pomeni biti pozitiven, samozavesten? Pozitivne osebe ostanejo uravnovešene kljub spremenjenim okoliščinam. Tudi v neugodnih razmerah niso zagrenjeni, ne prepustijo se negativnim občutkom. Kako je to mogoče? Preglejmo nekoliko biblijskih primerov in dobili bomo odgovor.

V strahu pred ljudmi

Leta 1512 pred n. št. so bili Izraelci v pustinji v Paranu in Mojzes je poslal v obljubljeno deželo 12 oglednikov. (4 Mojzesova 13:17—21) Vsi ogledniki so bili knezi, prvaki v svojih rodovih — vplivni možje dobrega zgleda. (4 Mojzesova 13:1, 2) Kakšna sramota! Po 40 dneh je deset izmed njih prineslo tako neugodno poročilo, da so se Izraelci uprli Jehovinim navodilom in se hoteli vrniti v Egipt! »Ljudstvo, ki biva v deželi je močno,« so govorili ogledniki. »Nikakor ne moremo iti nad to ljudstvo.« (4 Mojzesova 13:28, 31, EI)

Kakšno negativno stališče! Jozue in Kaleb pa sta mislila čisto drugače, pozitivno: »Dežela, ki smo jo prehodili, da bi jo ogledali, je zelo lepa dežela. Če nam je Jehova naklonjen, nas bo pripeljal v to deželo in nam jo dal, deželo, v kateri teče mleko in med.« (4 Mojzesova 14:7, 8; 13:30, EI) Oboji so seveda videli iste stvari, ko so ogledovali deželo. Različno je bilo le njihovo gledanje na stvari! Negativno stališče desetih oglednikov je vplivalo na ves narod in začeli so godrnjati. Posledica pa je bila, da so vsi starejši od dvajset let pomrli v pustinji. Samo Jozue in Kaleb sta, ker sta zaupala Jehovi, smela vstopiti v Obljubljeno deželo. (4 Mojzesova 14:22—30) Njihov zgled bi nas moral danes spodbuditi, da ostanemo pozitivni tudi v preganjanjih ali ko nam nasprotujejo.

V deželi, v kateri je bilo delo dolgo prepovedano, so zaprli posebnega pionirja in z njim grdo ravnali. Spominja se: »Bolj ko so bili surovi z mano, tem bližje sem si bil z Jehovo. Prepeval sem si Kraljevske pesmi. Priklical sem si v spomin vse svetopisemske stavke, ki sem jih poznal. Vedel sem, če Jehova dovoli in on to lahko — v vsakem času — me bodo izpustili. Vse to mi je pomagalo ohraniti pozitivno stališče. Podobno apostolom sem bil vesel, da sem bil pretepen zaradi Jehovinega mogočnega imena. Neprenehoma sem molil k Jehovi, da bi me krepil. Pomagal mi je, bolel me je samo prvi udarec. In če sem le imel priložnost, sem oznanjeval drugim zapornikom.«

Ko so ga izpustili iz zapora, je ta kristjan dejal: »Ker smo svoje življenje predali Jehovi in mu obljubili svojo zvestobo, bi mu morali služiti kljub težavam. On je tisti, ki zasluži da ga častimo in smo mu povsem predani.«

Morda bomo tudi mi kdaj v prihodnosti v podobnih razmerah. Zato bodimo odločni, da se ne bomo bali ljudi. Ostanimo pozitivni, kakor sta bila Jozue in Kaleb, in bomo blagoslovljeni in nagrajeni.

Ko izgubimo službeno prednost

Mojzes je kot voditelj Izraelcev poslal tistih 12 oglednikov. On je izpeljal Izraelce iz Egipta in nedvomno je pričakoval, da jih bo tudi on pripeljal v Obljubljeno deželo. Vendar je izgubil to prednost v trenutku jeze, ko je pozabil da mora oslaviti Jehovino ime. (4 Mojzesova 20:2—13) Kaj je Mojzes zatem storil? V pesmi, ki jo je kasneje zložil, je zapisal: »Kajti ime Jehovino bom oznanjal. ... Skala je, brez graje je njegovo delo in vsa njegova pota so pravica; Bog je zvest in brez krivice, pravičen in pošten je.« (5 Mojzesova 32:3, 4, EI) Mojzes je kljub temu, da je izgubil pomembno službeno prednost, ohranil pozitivno stališče!

Če se bomo kdaj znašli v podobnih razmerah, nam bo, če se bomo spomnili tega Mojzesovega doživetja, to zagotovo pomagalo. Lahko se zgodi, da starešinstvo v skupščini predloži brisanje priporočila za starešino ali pomočnika, morda zato ker brat ne ustreza eni ali večim biblijskim zahtevam za to prednostno službo. Brat pa morda meni, da ga ni treba brisati, je užaljen in povzroči nepotreben nemir. Če ima negativno stališče, začne morda godrnjati in išče napake na drugih ali jih celo opravlja, obrekuje. Nazadnje morda ne hodi več na sestanke in ne oznanjuje več. Kako daleč je padel! Koliko bolje bi bilo, če bi ohranil pozitivno stališče in vzel brisanje kot disciplinski ukrep ali vzgajanje za boljšega Jehovinega služabnika. Lahko bi primerno izkoristil priložnost in si s preučevanjem Božje besede pridobil potrebne lastnosti za celovito službo Bogu. Mnogi, ki so tako storili, so bili kasneje blagoslovljeni še z večjimi službenimi prednostmi. (Hebrejcem 12:11)

Ko se kaj nepričakovano spremeni

Življenje je polno nepričakovanih sprememb, ki često povzroče, da je nekdo razočaran in začne negativno gledati na stvari. Kako pa si ti v zadnjem času reagiral, če ti kaj ni šlo tako, kot si upal, da bo? Celo male stvari nam lahko vzamejo pogum, če to dovolimo. Toda ne pozabi: Če boš ostal pozitiven, se boš lažje lotil stvari in jih obrnil na bolje.

Dober primer za to nam je Ruta. Kmalu je ovdovela in se s svojo taščo Naomi vrnila v Jeruzalem ravno ko je tam lakota začela popuščati. Kljub temu da je bila brez moža in je imela samo najnujnejše za življenje, je Ruta ostala pozitivna. Vedro je hodila na polje in paberkovala za žanjci, da sta imeli s taščo kaj jesti. Težko delo ji ni vzelo poguma. Ni začela razmišljati negativno, ni obžalovala, da je izgubila moža in da je daleč proč od svojih domačih in prijateljev. In kot beremo v poročilu o njej, je bila bogato nagrajena. (Ruta 4:13—17)

Kako ostati pozitiven

Nekateri težko ostanejo pozitivni. Skrbi, posebej še v teh težkih časih, nas lahko oropajo veselja — predvsem kadar se mučni problemi dlje časa ne odpravijo. Vendar se lahko tudi v neugodnih razmerah ostane pozitiven. Mnogi so ostali takšni v večini težavnih situacij. Kako bi tudi mi lahko to zmogli?

Ne razmišljaj o negativnih stvareh. Celo v velikih težavah se da ostati pozitiven. Apostole so često preganjali in zapirali, pa so vseeno bili veseli, da lahko slave Jehovo. (Apostolska dela 13:50—52; 14:19—22; 16:22—25) Lahko razmišljamo o tem, kaj so oni in drugi zvesti Jehovini služabniki naredili v času stisk in iz tega lahko potegnemo potok. Zakaj so ostali vedri in pozitivni? Zato ker so Jehovi povsem zaupali in verovali vanj. Verjeli so mu, da jih bo obudil iz mrtvih in nagradil. (Razodetje 2:10) Podobno se moramo mi čvrsto oklepati našega upanja na novi sestav stvari. (Primerjaj Hebrejcem 12:2.)

Zato bi se morali stalno preverjati, da se negativno mišljenje ne bi zakoreninilo v naših srcih. Pri tem nam bo koristilo, če bomo ostali v zaupnem odnosu z Jehovo in ga molili za pomoč, kadar nam uhaja pogum! (Psalm 62:8) Pomoč lahko poiščemo tudi pri starešinah. Pridobimo si duha ponižnosti in poslušnosti. (Psalm 119:67, 70) Smotrno si postavljajmo uresničljive (dosegljive) cilje. Vsi ti napotki nam bodo pomagali obdržati pozitivno stališče in ostati v »Božjem miru«, ki bo ‚varoval naša srca in naše misli‘. (Filipljanom 4:6, 7)

Res je, da ni vedno lahko ostati pozitiven. Vendar si lahko takšno stališče pridobimo z marljivim trudom in spodbujeni z močno vero. Zato bodimo odločeni, da ostanemo pozitivni, pa naj bodo okoliščine kakršnekoli. Tako ne bomo ničesar izgubili, ampak si bomo zagotovili mnoge razveseljujoče nagrade sedaj in v prihodnosti.