»Ničesar ne imajoči, pa imamo vse«
»... kakor siromaki, a mnoge bogatimo, kakor ničesar ne imajoči, pa imamo vse.« (2. Kor. 6:10)
1. Kako odgovarja denar našim potrebam?
BREZ denarja v sedanjem sestavu stvari ne moremo živeti. Kako bi se hranili brez denarja? Denar potrebujemo tudi za bolnišnico, za uporabo javnih prometnih sredstev, za električni tok, kurjavo in vodo — za reči, ki so človeku koristne. Kako bi brez denarja kupovali hrano in obleko zase in za družino, kako bi brez njega dobili stanovanje in ga vzdrževali? V Propovedniku 10:19 beremo modre besede: »Gostije se napravljajo v razveseljevanje in vino razvedruje življenje, denar pa zagotovi vse.«
2. Česa naj se kristjan vedno varuje? Zakaj?
2 Dokler obstaja sedanji sestav stvari, lahko denar kristjanom dobro služi za to, da zadovoljijo dnevnim potrebam in lahko predvsem oznanjajo vest Kraljestva. Ker je denar tako koristen in lahko z njim toliko kupimo, se mora kristjan stalno obvladati in vedno pravilno ocenjevati vrednost denarja (bogastva ali materialne posesti), to se pravi, vedno naj ga smatra kot sredstvo za dosego namena; nikoli naj ne postane predmet njegove ljubezni ali »želja srca«. Kristjani si morajo glede na čas, v katerem živimo, neizogibno pridobiti pravilno stališče do denarja in ga tudi ohraniti.
3. Do kakšnega stališča do materialnega bogastva nam pomaga Pavel? b) K čemu je obrnil svoje srce?
3 Apostol Pavel, ki je bil iz Benjaminovega rodu, torej Hebrejec in je, kar zadeva židovsko religijo, pripadal farizejem (ki so bili znani po svoji ljubezni do denarja), je lahko govoril iz izkušenj in njegove besede nam pomagajo dobiti pravilno duhovno stališče. (Fil. 3:5; Luk. 16:14) Njegove sposobnosti in učenost — poučeval ga je farizej Gamaliel — bi mu gotovo pomagale priti do velikega blagostanja. (Dej. 5:34; 22:3) Pavel je dal jasno razumeti, kje se najde resnično bogastvo. Potem ko je preko petindvajset let deloval kot polnočasni oznanjevalec in je bil zaradi tega tudi v zaporu, je pisal o svojem stališču in svoji odločitvi, da se bo odrekel življenju, ki bi mu pomagalo do večjega materialnega dobička, naslednje: »Ali zares, tudi zdaj imam vse za izgubo, ker je mnogo boljše spoznanje Kristusa Jezusa, Gospoda mojega, zaradi katerega sem vse izgubil in imam to za smeti, da pridobim Kristusa in se najdem v njem, ... da kako dospem do vstajenja iz mrtvih.« Pavel je pokazal, kje je bilo njegovo srce, kaj je bilo zanj zares dragoceno. (Fil. 3:8—14; Heb. 6:10—12) Njegovo zdravo stališče do materialnega bogastva mu je pomagalo, da je ostal vedno razumen. V svojem življenju je lahko pri mnogih opazoval, kako škodljive posledice ima lahko ljubezen do bogastva. (2. Tim. 4:10)
ZANKA POHLEPA PO DENARJU
4. Na katero nevarnost je bil opozorjen Timotej?
4 Ker se je Pavel iskreno zanimal za Timoteja, mu je pisal pismo v Efez (Mala Azija), ki je bilo takrat silno bogato trgovsko središče. Opomnil ga je pred tem, da bi hlepel za materialnim bogastvom, in ga opozarjal na usodne posledice takšne težnje. Pisal je: »Kateri pa hočejo biti bogati, padejo v skušnjavo in past in v mnoga poželenja, nespametna in škodljiva, ki pogrezajo ljudi v pogubljenje in pogin. Korenina vsega zlega namreč je srebroljubje; njemu vdani so nekateri zabredli od vere in sami so se presunili z mnogimi bolečinami.« (1. Tim. 6:9, 10) Ali razumeš to opozorilo? Ga upoštevaš? Ali nisi videl, da se je že potrdilo v življenju mnogih?
5. a) Kdaj lahko postane želja za materialnimi stvarmi »zanka«? b) Zakaj ne moremo služiti dvema gospodoma?
5 Če se tvoj interes za denar ne omejuje več samo na oskrbo tega, kar je potrebno za življenje, temveč se razvija v pohlep po bogastvu ali po stvareh, ki jih ne potrebuješ neizogibno, tedaj ti denar več ne služi kot sredstvo za namen. Tedaj ti že vlada; postal ti je »zanka«. Jezus je rekel: »Nihče ne more dvema gospodoma služiti: ker ali bo enega mrzil in drugega ljubil ali bo enemu vdan in bo drugega zaničeval. Ne morete Bogu služiti in bogastvu.« (Mat. 6:24) Biblija bogastva ne obsoja; obsoja samo tiste, ki so se mu pustili zasužnjiti. Zakaj? Ker tisti, ki pusti, da ga zasužnji njegov pohlep po materialnih stvareh, nima več Jehove Boga za svojega gospodarja. Jehovi, svojemu Bogu, ne more več služiti »iz vsega srca svojega in iz vse duše svoje in iz vse pameti svoje«. (Mat. 22:37) Pravijo, da denar govori, ko pa postaneš njegov suženj, bo celo mislil zate!
6. a) Katere škodljive posledice ima lahko srebroljubje za kristjana? b) Kakšno stališče imajo mnogi do denarja?
6 Pohlep po denarju lahko deluje v človeku kakor uničujoči ogenj; uniči lahko njegove krščanske lastnosti. Povzroči lahko, da se spridi in postane surov, da izgubi občutek za pravičnost, resnico, poštenost, darežljivost in usmiljenje. (5. Mojz. 16:19, 20; 2. Mojz. 23:8) Težnja po materialnem udobju lahko zlahka vodi k temu, da se spuščamo v nepoštene trgovske metode. »Zvest mož je bogat v blagoslovih, kdor pa je nagel, da bi obogatel, ne bode brez kazni.« (Preg. 28:20) Morda sedaj porečeš: »To se me ne tiče. Lahko se obvladam. Kako bi mogel kdaj ljubiti denar? Saj končno ni nič drugega kakor papir!« To je res, toda koliko časa in moči uporabiš za to, da prideš do denarja? Je denar vendarle postal tvoj gospodar? David T. Bazelon piše v svoji knjigi The Paper Economy (Papirnati denar): »Denar so sanje. To je kos papirja, na katerem je z nevidno barvo napisano vse, o čemer sanjaš, kar si z njim lahko kupiš ... Mnogi med nami, ki v velikem lovu, ki poteka v Ameriki danes, niso neposredno tisti, kateri izgubljajo, ljubijo denar mnogo bolj kot katerokoli drugo zemeljsko stvar, ki si jo z njim lahko kupijo. Denar za nas ni sredstvo, s katerim pridemo do cilja, temveč strast.« Živimo v času, ki ga je napovedal Pavel v 2. Tim. 3:1, 2 z besedami: »V zadnjih dneh nastanejo nevarni časi. Kajti ljudje bodo ... lakomni (ljubili denar, NS).« Kristjan mora zato neizogibno imeti pravilno stališče in se varovati nenasitnega pohlepa po denarju in bogastvu.
7. K čemu je že pogosto vodilo nenehno stremljenje po denarju in bogastvu?
7 To nenehno stremljenje bo bogastvu in ljubezen do denarja sta povzročila že neskončno mnogo bolečin, težav, žalosti, obupa in prelivanja krvi. Ljudje, ki so izgubili duhovno ravnotežje in pustili, da se je pojavila v njihovem srcu lakomnost, so žalosten primer za to. Zato hočemo kakor Pavel misliti na to, da je bilo vse, »karkoli se je poprej napisalo, napisano nam v pouk« in »za svarilo nam, na katere so prišli konci vekov«. (Rim. 15:4; 1. Kor. 10:11)
»VARLJIVA MOČ BOGASTVA«
8. a) Kakšno stališče srca je pokazal Ahan? b) Česa se lahko iz tega naučimo?
8 Prestavimo se v mislih v čas, ko je Jehova Bog vodil Izraelce skozi puščavo in so se pripravljali, da zavzamejo obljubljeno deželo. Za mesto Jeriho, prvenca njihovih zmag, jim je bilo rečeno: »Mesto ... bodi v prokletje za Jehovo ... to je Jehovino.« Po Božjem navodilu mesta torej niso smeli opleniti, kakor je bila sicer navada pri zavzetih mestih, temveč so ga morali požgati. Srebro in zlato pa so morali prinesti v »Jehovin zaklad«. (Jozua 6:17—19) Ahan, pripadnik Judovega rodu, pa je dopustil, da se je v njegovem srcu pojavila lakomnost. Pozneje je priznal: »Videl sem med plenom dragocen babilonski plašč in dvesto seklov srebra in šibko zlata, petdeset seklov težko in sem se tega polakomnil ter sem vzel.« (Joz. 7:21) Ljubezen do bogastva je Ahana navedla, da je prelomil zvestobo in postal nepošten, ter ga spodbodla, da je kradel Jehovi. Ko so Izraelci hoteli zavzeti naslednje mesto Aj, jim je Jehova odvzel svojega duha tako dolgo, dokler se ni izkazalo, da je bil Ahan zločinec. Potem ko so bili Ahan, njegova družina in njegova živina izločeni, so bili kamenjani in nato sežgani. Kako visoka cena za minljive zaklade! (Joz. 7:1—26)
9. a) Kako je Gehazi dokazal, da je »ljubil« denar? b) Zakaj sta Ananija in Safira izgubila življenje?
9 Nadaljnji primer je bil Gehazi, Elizejev služabnik. Ko je Elizej ozdravil sirijskega poveljnika Naamana gobavosti, mu je le ta hotel izkazati hvaležnost ter pokloniti darila. Elizej jih je odklonil. Nasprotno temu je Gehazi ljubil bogastvo. Poizkusil si je ustvariti dobiček od Elizejevega čudežnega dejanja. To ga je navedlo, da je lagal Naamanu in Elizeju. Kakšne posledice je imelo to zanj? Elizej je rekel: »Zatorej se bodo gobe Naamanove prijele tebe in semena tvojega vekomaj!« (2. kra. 5:20—27) Pomislimo tudi na Ananijo in Safiro, ki sta bila neiskrena do Boga, tako da sta zadržala nekaj od prodane njive in zato izgubila življenje. (Dej. 5:1—10)
10. Kako daleč lahko lakomno srce pripelje človeka?
10 Nadaljnji primer je bil Juda Iškariot, ki je imel čudovito prednost biti Jezusov apostol. Ker je bil v začetku gotovo zvest in zanesljiv, je za Jezusa in apostole upravljal z denarjem. Pozneje je postal sebičen tat iz navade. (Jan. 12:6) Njegovo lakomno srce ga je gnalo, da je svojega Gospoda izdal za trideset srebrnikov. In kakšne posledice je to imelo zanj? Ko je videl, da je bil Jezus obsojen, »se je obesil«. (Mat. 27:3—5) Takšna nevarnost grozi tistim, ki so sužnji bogastva.
11. Zakaj je materialno bogastvo varljivo? Utemelji odgovor.
11 Biblija govori o »slepilu bogastva«. (Mat. 13:22) Bogastvo je varljivo, ker tisti, ki za njim stremi, običajno ne spozna, da je njegova moč omejena. Prevaran je, ker bogastvo, za katerim tako goreče teži, v resnici ne nudi takšnega zadovoljstva, kakršnega si tako zelo želi. Vedno ima občutek, da še nima dovolj. Zanimivo je, da postaja ta zahteva vse močnejša, čim bolj ji popušča. Ameriški državnik Benjamin Franklin je to nekoč potrdil, ko je rekel: »Denar še nikoli ni osrečil in tudi nikoli ne bo. Na sebi nima ničesar, kar bi lahko osrečevalo. Čim več človek ima, tem več bi še rad imel. Namesto da bi zadovoljil neki potrebi, ustvarja nove. Ko je izpolnil eno željo, nastaneta iz nje dve ali tri druge. Naslednja beseda modrega sestavljalca izrekov je resnična in zanesljiva: ‚Boljše je malo s strahom Gospodovim nego obilen zaklad z nemirom‘.« (Preg. 15:16)
12. Zakaj nam pomaga spoznanje, da je moč materialnega bogastva omejena, ohraniti pravilno stališče?
12 Spoznanje, da je moč materialnega bogastva omejena, nam pomaga ohraniti do njega pravilno stališče. Materialno bogastvo ne more zadovoljiti najvažnejših človeških potreb. Jezus je na primer rekel, da človekovo življenje ni odvisno od njegove materialne posesti. (Luk. 12:15—21) Ali lahko denar ublaži bolečino, ki jo povzroči izguba dragega človeka? Ali lahko umrlega odkupimo iz šeola, groba, s kakršnokoli denarno vsoto? Mar lahko — ko mineva mladost in se pojavlja starost — delnice ali drugi vrednostni papirji odstranijo naše gube in nam vrnejo mladostno moč? Ali bi nas lahko osrečila banka, polna denarja, če bi bili bolni? Ali bi lahko od rojstva slepi, tudi če bi imel ves denar sveta, videl ljubeče poglede svojih staršev, opazoval čudovit sončni zahod ali mlade živali pri igri? Ali bi bile za nemega gore zlata nadomestilo za lepo simfonijo, šumenje morja ali za poslušanje lastnega glasu? Tako omejena je moč zemeljskega bogastva!
13. Kakšno stališče pride do izraza v Preg. 30:8, 9?
13 Jehovino priznanje in blagoslov nista odvisna od tega, če imamo kaj ali nič, temveč od tega, kako svoje imetje uporabljamo in kakšno stališče imamo do njega. »Ne uboštva ne bogastva mi ne dajaj, hrani me s kruhom, kolikor mi je potreba, da se ne presitim in, zatajivši te ne rečem: Kdo je Jehova? ali da ne obubožam in ne kradem in zlo ne rabim imena Boga svojega.« (Preg. 30:8, 9) Če ne ostanemo zmerni in ne ohranimo pravilnega stališča do zemeljskih zakladov ali dobrin, lahko za nas predstavljajo nevarnost, bodisi da imamo malo ali veliko.
14. a) Kakšno stališče imajo nekateri, ki so revni glede zemeljskih dobrin? b) Ali je njihovo mišljenje pravilno?
14 Tudi siromak je lahko zelo pohlepen. Ker ničesar nima, morda misli, da ima pravico krasti ali biti nepošten, da bi dobil tisto, kar želi. Drugim zavida in misli, da je opravičen ves svoj čas in moč uporabiti za pridobitev tistega, kar želi imeli. Mogoče misli kot mnogi, da mu je svet dolžan stvari, ki jih potrebuje za življenje. Vse pa je odvisno od tega, s kakšnega stališča gledamo na stvar. Nekdo, ki misli, da je siromašen, je lahko v očeh tistega, ki živi v drugi deželi, v primerjavi z njim bogat. Hvaležni bodimo za to, kar imamo, in to pravilno uporabljajmo. »Ne hvali se modri z modrostjo svojo, in ne hvali se mogočni z mogočnostjo svojo, tudi ne bogati z bogastvom svojim.« (Jer. 9:23) Tukaj pride do izraza pravilno gledišče, ki naj ga ima modrec, mogočnež ali bogataš. A celo tedaj, če nismo niti modri niti bogati niti mogočni, moramo imeti uravnovešeno stališče. S tem naj se hvalimo, da poznamo Jehovo. (1. Kor. 1:31)
15. a) Kako pokaže Pavel, da ni napak biti bogat? b) Toda kakšnih nevarnosti se morajo varovati takšni ljudje?
15 Božja beseda ne obsoja nikogar, ker je bogat zemeljskih dobrin. Pavel je vedel, da so bili takrat nekateri kristjani bogati, toda Timoteja zato ni navajal, naj svetuje tem bogatim bratom, naj zapustijo svoje bogastvo, postanejo siromašni in živijo v uboštvu. Ne, temveč spodbudil jih je, naj ohranijo o bogastvu pravilno stališče. »Bogatinom v sedanjem svetu zapoveduj, naj se ne prevzemajo, niti ne stavijo upa v bogastva negotovost, ampak v živega Boga, ki nam deli vsega obilo za uživanje; naj dobro delajo, bogate v dobrih delih, naj bodo radodarni, sočutni, nabirajoč si zaklade v dobro podstavo za prihodnost, da se poprimejo resničnega življenja.« (1. Tim. 6:17—19) Pavel opozarja tukaj pred nevarnostmi, ki jih prinaša s seboj obilje. To nas lahko zapelje, da postavimo svoje upanje v bogastvo. Lahko nas odvede od duhovnih stvari in nas naredi sužnje bogastva, tako da se zanimamo le še za to, da ga varujemo in ohranimo. Revni ali bogati — najemo in oblečemo se lahko samo do določene meje. Bodimo zadovoljni s tem, kar imamo, in to uporabljajmo za pospeševanje interesov Kraljestva, tako da se »poprimemo resnično življenje«.
PRIDOBITI SI RESNIČNO BOGASTVO
16. Kakšno gledišče o bodočnosti naj imamo, kar zadeva zemeljske dobrine?
16 Koliko pa naj se zanimamo za materialne stvari? Nasvet apostola Pavla se glasi: »Zakaj ničesar nismo prinesli na svet, ker tudi odnesti ne moremo ničesar; če pa imamo hrane in odeje, bodimo s tem zadovoljni.« (1. Tim. 6:7, 8) Ko je Jezus učil svoje učence moliti, je rekel: »Kruh naš vsakdanji daj nam vsak dan.« (Luk. 11:3) Ničesar ni rekel o zbiranju velikih zalog. Skrbimo enostavno za to, kar vsak dan potrebujemo, in si ne delajmo skrbi za bodočnost. Zakaj bi si kopičili bogastvo za čas, ki ga morda nikoli ne bomo doživeli? Zakaj bi zbirali zaklade v svetu, ki prehaja. (1. Jan. 2:15—17)
17., 18. a) Kakšno stališče nas obvaruje pred tem, da bi si nakopali preveč skrbi? b) Kaj je hotel Jezus pokazati s svojimi primeri?
17 Zanesemo se lahko na to, da nas bo Jehova oskrbel s stvarmi, potrebnimi za življenje, če bomo interese njegovega Kraljestva v življenju dali na prvo mesto. Jezus je pokazal, kakšno stališče naj imamo: »Zato vam pravim: Ne skrbite za življenje svoje, kaj boste jedli in kaj boste pili, tudi ne za telo svoje, kaj boste oblekli. Mar ni življenje več nego hrana in telo več nego obleka?« (Mat. 6:25) Jezus je torej poudarjal to, kar je važno: duhovne stvari — »življenje« ali duša — ne materialne, ki nam lahko povzročajo silne skrbi. Rekel je, naj pozorno opazujemo ‚ptice pod nebom: ki jih Jehova hrani‘, in naj se učimo pri lilijah na polju in upoštevamo, da se niti Salomon v vsej svoji slavi ni oblekel, kakor so oblečene one. Nato je pokazal, za kaj naj ljudje v glavnem skrbijo, ko je rekel: »Ne skrbite torej in ne govorite: Kaj bomo jedli? ali kaj bomo pili? ali kaj bomo oblekli? Kajti vsega tega iščejo pogani. Saj Oče vaš nebeški ve, da vsega tega potrebujete. Ampak iščite najprej kraljestva Božjega in njegove pravičnosti in vse to vam bo pridano.« (Mat. 6:26—33) Ali to zares verjameš?
18 To ne pomeni, naj se udobno namestimo, nič ne delamo in čakamo na to, da nam bo Bog priskrbel hrano in obleko. Iz Jezusove prilike se vidi, da ptiči iščejo to, kar potrebujejo. Jehova jim daje sposobnosti in moči za to. Enako dela tudi z nami. (Fil. 4:13) Kar je Jezus hotel poudariti, je, naj se ne ukvarjamo preveč z materialnimi stvarmi, temveč naj naša služba Bogu postane naš zaklad. To nam bo prineslo številne blagoslove. S tem bomo prekoračili meje, ki so postavljene moči materialnega bogastva, in bomo nagrajeni z nečim, česar se ne da pridobiti z denarjem, toda nas brez primere obogati. (Rim. 11:33)
19. Zakaj se duhovnega bogastva ne da primerjati z materialnim bogastvom?
19 Vse prekašajoča vrednost tega bogastva je primerno opisana v Preg. 3:13—18: »Blagor človeku, ki doseza modrost, in človeku, ki napreduje v umnosti! Boljša namreč je nje pridobitev od pridobljenega srebra in dobiček pri njej dražji od zlata. Dražja je od biserov, in vse, kar te veseli, se ne more enačiti ž njo. Dni dolgost je v desnici njeni, v levici njeni bogastvo in čast. Pota njena so miline pota in vse steze njene mir. Drevo življenja imajo, ki se nje poprimejo, in srečen je, kdor se je drži.« To bogastvo nam prinese resnični mir in pristno srečo, da, za nas pomeni večno življenje!
20. a) Kakšen zgled je dal Jezus glede materialne Posesti? b) Do česa je odprl človeštvu pot?
20 Ali ceniš to bogastvo? Jezus ga je cenil. Njegov zaklad je bil v tem, da dela Očetovo voljo. Rekel je: Moja jed je, da izpolnjujem voljo tega, ki me je poslal, in dopolnim delo njegovo.« (Jan. 4:34; 6:38) Vse drugo v njegovem življenju je prišlo na drugo mesto. On je resnično bogastvo pravilno cenil. Čeprav je bil Božji sin, ničesar ne beremo o tem, da bi živel v obilju, ko je bil na Zemlji. Nasprotno! »Lisice imajo brloge in Ptice nebeške gnezda, a Sin človekov nima, kamor bi naslonil glavo svojo.« (Luk. 9:58) Čeprav siromašen, je bil bogat. Pregledovanje njegovega življenja pokaže, da je bil srečen in zadovoljen. Čeprav je imel malo posvetnih dobrin, je bil vendarle sposoben odkupiti ves človeški rod in dati svojim naslednikom največji zaklad: upanje, da postanejo »Božji sinovi«. Poleg tega jim je naredil dostopne še druge duhovne blagoslove. (2. Kor. 8:9; Rim. 8:14, 19; Jak. 2:5; Kol. 1:27; 2:2, 3.
21. a) Kako so Jezusovi apostoli dokazali, da so cenili nebeške zaklade? b) Katera vprašanja si lahko postavimo?
21 Tudi za apostole lahko rečemo, da so imeli pravilno stališče, saj so tudi oni dajali prednost nebeškim zakladom. Peter in njegov brat Andrej sta bila ribiča, toda na Jezusovo vabilo sta ‚precej popustila mreže in šla za njim‘. (Mat. 4:20) Janez in Jakob sta podobno reagirala. »Ona pa precej popustita ladjo in očeta svojega in gresta za njim.« (Mat. 4:22) Radostno sta izkoristila priložnost, da lahko služita Jehovi Bogu skupaj z njegovim Sinom, ki ga je poslal. Kaj bi storil ti, če bi bil takrat na njihovem mestu? Ali bi tudi ti takoj pustil svoje mreže? Ali pa bi okleval in šele premišljeval, če ne bi morda še nekaj časa prebil s prav donosnim ribolovom, dokler mu ne bi bil finančno bolj sposoben slediti? Kako prav je, da danes vemo, kje se najde resnični zaklad! Ali dokazuješ s svojim načinom življenja, da igrajo duhovni zakladi v tvojem življenju najvažnejšo vlogo? (Mat. 13:44—46) Ali raste tvoje cenjenje duhovnih zakladov, Jehovine milosti in blagoslova? Spoznavaš mnoge duhovne blagoslove, ki smo jih deležni po Božji organizaciji, in imaš od njih polno korist?
»OKO« PRAVILNO NASTAVITI
22. a) V koliko je naše oko »svetilo telesu«? b) Kaj pomeni imeti pravilno nastavljeno »oko svojega srca«?
22 Jezus je rekel: »Svetilo telesu je oko. Če je torej oko tvoje zdravo (čisto, v svojem pogledu nerazdeljeno, pravilno nastavljeno, radodarno), bo svetlo vse telo tvoje. Če je pa oko tvoje pokvarjeno (sebično, Moffatt), bo temno vse telo tvoje.« (Mat. 6:22, 23) Kako primeren nasvet! Mar ne cenimo tega, če imamo na temnem kraju svetilko, da se ne spotikamo ali se v kaj zaletimo in se ranimo? Da bi pravilno videli, mora biti naše oko »čisto«, v svojem pogledu nerazdeljeno. Biti mora pravilno nastavljeno, to se pravi, da mora sprejeti svetlobne žarke, ki jih predmeti odbijajo in jih registrirati, tako da so predmeti pravilno prikazani. Podobno je z »očmi našega srca«. (Efež. 1:18) Tudi te morajo biti pravilno nastavljene, v svojem pogledu nerazdeljene. Da bi glede nečesa lahko pravilno odločali, moramo videti to iz pravilne perspektive. Čisto (radodarno) oko nas varuje pred tem, da bi mislili preveč nase. Stori, da smo pripravljeni deliti. (Fil. 2:4) »Pokvarjeno« oko ali takšno, ki ni pravilno nastavljeno, bi nas naredilo željne uživanja in nas navedlo, da napačno odločamo. Vse naše telo bi bilo tedaj »temno«.
23. a) Kako lahko kot siromašni mnoge obogatimo? b) Kakšno stališče omogoča mnogim, da so v polnočasni službi?
23 Če imamo »radodarno« oko, lahko razumemo, kaj je mislil Pavel z besedami: »... kakor siromaki, a mnoge bogatimo, kakor ničesar ne imajoči, pa imamo vse.« (2. Kor. 6:10) Pavel ni imel nobenih finančnih obveznosti, ki bi ga bile silile, naj stalno dela kot izdelovalec šotorov, toda včasih jih je izdeloval, da ne bi bil v breme skupščini, v kateri se je zadrževal. Služiti Jehovi z nerazdeljeno pozornostjo je zaklad, ki se ga ne da primerjati z vsem denarjem sveta. Kakor takrat Pavel lahko tudi danes tisočeri ves čas služijo v službi oznanjevanja, ker delujejo kot pionirji, posebni pooblaščenci ali sodelavci Betelskih domov, zato ker so ohranili »čisto« oko. Ker imajo pravilno stališče do denarja, smatrajo duhovne blagoslove za mnogo dragocenejše od vsega, kar bi lahko materialnega posedovali, če bi svoj čas uporabili skoraj izključno za posvetno zaposlitev.
24. Zakaj je dajanje lahko zaklad?
24 Če imamo pravilno nastavljeno oko, lahko doživimo neprekosljivo veselje, da pomagamo drugim spoznati čudovite božanske resnice in videti, do kakšnih sprememb je zato prišlo v njihovem življenju. To je osnova za resnično srečo. Jezus je rekel: »Veliko bolje je dati nego vzeti.« (Dej. 20:35) Noben zaklad sveta ne more odtehtati radosti in blagoslovov, ki jih doživimo, če lahko pomagamo drugim posebno v duhovnem pogledu. Ali »spoznaš« to in znaš to tudi ceniti?
25. Zakaj je »sad duha« zaklad in zakaj še posebno danes?
25 Tudi Božji duh je zaklad, ki ga ni moč kupiti. (Dej. 8:18—20) Prav tako si z denarjem ni mogoče pridobiti sadov Božjega duha. Biblija opisuje ta zaklad z besedami: »Sad Duha je ljubezen, radost, mir, potrpežljivost, prijaznost, dobrotljivost, zvestost, krotkost, samoobvladanje.« (Gal. 5:22, 23) Kako dragocene so vendar takšne lastnosti v današnjem času, ko povsod vlada nemir! Kako dragoceno je imeti mir Božji, ki presega ves razum! Mir bo ‚čuval in ohranil srca vaša in misli vaše v Kristusu Jezusu‘. (Fil. 4:7) Če se varuješ srebroljubja (ljubezni do denarja) tega sveta, če odgovarjaš Božji volji, stalno moliš, prosiš Boga za njegovega duha in boljše razumevanje in se pustiš voditi njegovemu duhu, boš tudi ti okusil blagoslove tega zaklada.
26. S čim bodo nagrajene »druge ovce«, ki skrbijo za to, da ohranijo »čisto« oko?
26 Ali lahko s svojim duhovnim očesom vidiš še nek nadaljnji zaklad — upanje na večno življenje? Da, zamisli si: večno življenje na rajski Zemlji! Z njim bodo nagrajene vse »druge ovce«, ki ohranijo sedaj »čisto« oko, to pomeni nerazdeljen pogled. (Jan. 10:16; Tit. 1:2; 1. Jan. 2:17; 1. Tim. 6:12) Z materialnim bogastvom si takšnega življenja ne bi mogli nikoli pridobiti. (Luk. 12:15—21) »Kajti tako je Bog ljubil svet, da je dal Sina svojega edinorojenega, da se ne pogubi, kdorkoli veruje vanj, temveč da ima večno življenje.« (Jan. 3:16) To obljublja Bog vsem, ki ga ljubijo in delajo njegovo voljo, tudi »drugim ovcam«.
27. a) Kakšno stališče do materialnega bogastva naj imamo glede na čas, v katerem živimo? b) Kakšno veselje lahko doživimo?
27 Ohranimo zato našo duhovno moč gledanja, tako da zemeljsko bogastvo vedno opazujemo s pravilnega stališča in mislimo vedno na to, da je denar tega sestava stvari namenjen propadu, razvrednotenju. (Ezek. 7:19; Luk. 16:9) V »veliki stiski«, v kateri bodo kmalu prešli vsi narodi, bodo vsi zakladi tega sveta izgubili svojo vrednost — kakor za tiste, ki bodo pomrli v »veliki stiski«, tako tudi zanje, ki jo bodo preživeli. Zato sledimo Jezusovemu nasvetu in uporabljajmo to, kar imamo, za oslavljanje Boga! (Jan. 15:8) Ne samo z besedami, temveč tudi z deli dokazujmo, da dajemo prednost duhovnemu bogastvu, tako da imamo polno korist od Jehovinih priprav. Sodelujmo v oznanjevanju dobre vesti o Kraljestvu, da drugim pomagamo pridobiti duhovne zaklade! Svojo materialno posest opazujmo vedno s pravilnega stališča in si pri našem nebeškem Očetu pridobimo dober glas! Tedaj bomo tudi mi kot ‚siromašni, mnoge bogatili, kakor ničesar ne imajoči, pa imeli vse‘ in doživeli mnogo veselja. (2. Kor. 6:10)