Evangelij — dejstvo ali izmišljotina?

TAKOIMENOVANI visoki kritiki so dolgo napadali evangelijska poročila o Jezusovem življenju z raznih strani: Trdijo, da so ta poročila polna nasprotij in da so bila napisana predolgo za tistim, ko se je to zgodilo, in zato nimajo zgodovinske vrednosti. Čudežne elemente so zavračali kot izmišljotine.

V svoji knjigi Cesar in Kristus se je zgodovinar Will Durant prizadeval preiskati evangelijska poročila iz povsem objektivnega stališča — kot zgodovinske dokumente. Priznava, da v evangelijskih poročilih obstajajo navidezna nasprotja in problemi, vendar je zaključil: »Nasprotja so malenkostna in nebistvena; v pomembnih stvareh se sinoptični evangeliji /to so evangeliji Mateja, Marka in Luke/ presenetljivo ujemajo in oblikujejo skladno predstavo o Kristusu.«

Kako pa je s trditvami kritikov, da evangeliji ne odgovarjajo merilom resnične zgodovine? Durant nadaljuje: »V navdušenju zaradi svojih odkritij so vneti kritiki uporabili takšne teste verodostojnosti za Novi Testament, da bi po njih stotine starodavnih vrednot — na primer, Hamurabi, David, Sokrat — spadali med legende. Kljub predsodkom in vnaprej ustvarjenim mnenjem teologov glede evangelijev, so v njih (evangelijih) zapisani mnogi nesporazumi, ki bi jih pisci, če bi si to izmislili, verjetno izpustili — tekmovanje apostolov za višje položaje v Kraljestvu, njihov beg, potem ko je Jezus bil aretiran, Petrovo zanikanje ... Nihče, ki bere o teh dogodkih, ne more dvomiti v resničnost podatkov.«

Zgodovinar Durant zaključuje: »Mišljenje, da bi si nekaj preprostih ljudi ene generacije izmislilo tako močno in privlačno osebnost, tako etično vzvišeno in tako navdihujočo za človeško bratstvo, bi bilo podobno čudežu, ki je mnogo manj verjeten od kateregakoli čudeža, zapisanega v Evangelijih. Po dveh stoletjih velike kritike, ostajajo izvlečki iz življenja, osebnosti in Kristusovih naukov razumno jasni in sestavljajo najbolj očarljivo značilnost v zgodovini zahodnega človeka.«