Tvoje upanje – Bog ali bogastvo?
»Mnogo let se je skrivala v svoji razkošni hiši, obdani z ograjo in zaprta z dvojnimi železnimi vrati.«
TAKO časopisno poročilo opisuje bogato vdovo, ki so jo umorili roparji, ko so ji ukradli zlatnino in milijon dolarjev. Ko je pozneje prišla policija, so morali uporabiti transportni voziček, da so iz njene hiše prepeljali 5 milijonov dolarjev v gotovini. Policija je našla tudi na stotine »daril za rojstni dan« s priloženimi karticami, ki so bile naslovljene na »Jezusa Kristusa« in »Boga«.
Ta dedinja verjetno ni imela nobenih prijateljev in je živela v nenehnem strahu. Vprašaj se: koliko so dejansko bili vredni milijoni, ki jih je tako visoko cenila? In tudi: Kako bogata je bila pri Bogu? Gotovo veš, da se na Boga ne more vplivati »z darili za rojstni dan«, niti mir z Bogom ne izhaja iz bogastva. To se lahko vidi iz biblijskega nasveta, po katerem naj »se ne zanašamo na bogastvo, ki je nezanesljivo, temveč na Boga, ki nam obilno daje vsega v uživanje«. (1 Timoteju 6:17, JP)
Zakaj je bogastvo tako nezanesljivo? Gotovo veš, kako resnične so Jezusove besede: »Ne nabirajte si zakladov na zemlji, kjer jih uničujeta molj in rja in kjer tatovi spodkopavajo zidove in kradejo.« (Matej 6:19, JP) Prav tako veš, da je vedno prisotna nevarnost, da bo hiša zgorela. Nekateri ljudje so svoje dragocenosti naložili v banke, toda ali jih niso roparji tudi od tam odnesli? Tudi nov avto bo zarjavel.
Kako pa je z gospodarstvom narodov? V mnogih deželah je inflacija podobna tatu; zmanjšuje imetje ljudi. »Potem ko je v 1920-tih letih zelo visoka inflacija prizadela Nemčijo, so kupci morali denar nositi v košarah ... da bi plačali nakupljeno blago ... V Nemčiji so cene od avgusta 1922 do novembra 1923 narasle za več kot 1 trilijon odstotkov.« (The World Book Encyclopeadia) Kako zelo lahko razočara zaupanje v denar!
Jezus je modro svetoval: »Rajši si nabirajte zaklade v nebesih, kjer ne uničujeta niti molj niti rja in kjer tatovi ne kopljejo in ne kradejo.« (Matej 6:20, NS) Kaj so ti »zakladi«? Ti zakladi so naša dobra dela, s katerimi se bogatimo pri Bogu. ‘Kaj pa to zahteva od mene?’ boš morda vprašal. Biblija delno odgovarja, kaj je potrebno: »Dobrodelni naj bodo in naj se bogatijo z dobrimi deli, naj bodo radodarni, naj z drugimi delijo to, kar imajo.« (1 Timoteju 6:18, JP)
Danes je po vsem svetu milijone Jehovinih prič, ki lahko iskreno potrdijo, da med dobra dela, ki jih Jehova odobrava, in ki resnično zadovoljijo človeka, spada deljenje duhovnih in gmotnih stvari z drugimi — še zlasti oznanjevanje, poučevanje in pridobivanje učencev, tj. pomagati drugim spoznati upanje Kraljestva. Niti smrt ne more nekomu odvzeti nagrade, ki jo prinese takšno nabiranje zakladov v nebesih. Kako to? Jezus je obljubil: »Jaz sem vstajenje in življenje: kdor veruje vame, bo živel, tudi če umrje.« (Janez 11:25, JP)
Neprecenljivi zakladi, ki nam že sedaj koristijo
Pavel, zatem ko pravi, naj se zanašamo »na Boga«, še pove, da nam on »obilno daje vsega v uživanje«. (1 Timoteju 6:17, JP) Poleg vsakodnevnih stvari, ki jih potrebujemo, je Najvišji ljubeče priskrbel neprecenljive zaklade za tiste ljudi, ki so mu všeč. Kakšni zakladi so to?
Upoštevaj, kaj piše v Pregovorih 3:13—18: »Blagor človeku, ki doseza modrost, in človeku, ki napreduje v umnosti! Boljša namreč je nje pridobitev od pridobljenega srebra in dobiček pri njej dražji od zlata. Dražja je od biserov, in vse, kar te veseli, se ne more enačiti z njo. Dni dolgost je v desnici njeni, v levici njeni bogastvo in čast... Drevo življenja imajo, ki se nje poprimejo, in srečen je, kdor se je drži.« »Modrost« je torej zaklad, ki presega vrednosti vsega posvetnega bogastva.
Modrost je pravilno uporabljeno znanje. To imamo, kadar z znanjem in spoznanjem rešujemo probleme, se izognemo ali preprečimo nevarnosti, dosežemo določene cilje, ali da drugim pomagamo to storiti. Ali se strinjaš, da danes potrebujemo takšno modrost, da bi se uspešno spopadli z življenjskimi skušnjavami in pred Bogom ohranili dober položaj?
Pri opisovanju modrosti se v Pregovorih 3:13—18 poudarja srečo. Ali ni sreča zaklad, ki si ga vsi želimo? Modrost, ki ugaja Bogu nam bo dala takšno srečo, kajti prava sreča lahko pride samo iz njenega izvora, od Boga Jehove. Izkušnje so pokazale, da prave sreče ni moč doseči brez poslušnosti Najvišjemu in brez podrejanja delovanju njegovega duha. Sreča, ki je obljubljena v Bibliji, je odvisna od ustreznosti našega odnosa ali priznanega položaja pri našem nebeškem Očetu. (Matej 5:3—10) Torej, če bomo praktično uporabili to, kar smo se naučili pri preučevanju Biblije, bomo pokazali »modrost, ki je od zgoraj«, ta pa nam bo omogočila srečo, ki nam je ne morejo dati vsa bogastva tega sveta.
Spomni se tudi, da v Pregovorih 3:16 piše: »Dni dolgost je v desnici njeni.« Razume se, da desnica pomeni zaščito, roko, ki je pripravljena pomagati in zaščititi nekoga v kritičnem času. Mnogi danes lahkomiselno nemoralno živijo, jemljejo mamila, itn. Verjetno si že bral, da je AIDS (sindrom pridobljene imunske neodzivnosti) povezan s takšnimi običaji. Ali pa si opazil, da so ljudje, ki to počno, resnično srečni? Ali niso s tem sebi in drugim povzročili mnogo gorja in bolečin, celo smrt?
Nasprotno temu pa bo uporaba modrega nasveta iz Božje Besede vedno »desnica«, ki nas bo zaščitila pred nevarnostjo. Modrost lahko torej podaljša naše življenje, ker nas ščiti pred potjo, ki bi lahko vodila v prezgodnjo smrt. Tako ta modrost, ki ugaja Bogu, res povzroča, da je naše sedanje življenje prijetnejše.
Sedaj modro ravnaj
Vsepovsod okoli nas je dovolj dokazov za to, da živimo v »zadnjih dneh« tega sestava stvari. (2 Timoteju 3:1—5) Zato se moramo paziti, da ne bi podlegli vplivu duha tega sveta. Takšen duh s privlačnimi sebičnimi željami poudarja gmotne stvari. Joba, zvestega moža iz biblijskega poročila, so med drugim obtožili, da Bogu služi iz sebičnih nagibov, zaradi gmotnega dobička. (Job 1:9—11) Ali bi se nas lahko upravičeno obtožilo kaj takega?
Če odgovorimo nikalno, se verjetno uspešno upiramo današnji pridobitniški miselnosti. Toda ta nevarnost, pridobitništvo, spada med najbolj zahrbtne nevarnosti s katerimi se srečujemo. Jezus je dejal, da »posvetne skrbi in zapeljivost bogastva zadušijo besedo.« (Matej 13:22) Jasno je, da moramo biti venomer budni glede »zapeljivosti bogastva«, kajti to bogastvo ni resnično dragoceno.
Spomniti se moramo, da imajo gmotne stvari le relativno vrednost. Božja beseda pravi: »Premoženje je bogatinu njegovo trdno mesto, kakor visok zid v njegovi domišljiji.« (Pregovori 18:11, 21) Da, varnost, ki jo lahko nudi bogastvo je samo navidezna, podobna prividu. Ne gre za to, da so gmotne stvari same po sebi nekaj slabega. Napačno pa bi bilo, če bi svoje življenje osredotočili na njih, namesto na doseganje dobrega položaja pred Bogom. Jezus, ki je priznan kot eden najmodrejših učiteljev na svetu, je s poudarkom dejal: »Življenje ni odvisno od premoženja, pa naj ima kdo še tako veliko bogastvo.« (Luka 12:15, JP)
Prizadevajmo si torej za življenjsko potjo, ki nas bo »bogatila v Bogu«. (Luka 12:21) Nič ne more biti dragocenejše od priznanega položaja pred Stvarnikom. Vsi naši napori, da bi ta položaj ohranili, prispevajo k ‘nabiranju zaklada, ki bo dobra glavnica za prihodnost. Tako bomo dosegli pravo življenje.’ (1 Timoteju 6:19, JP)