Jezusovo življenje in služba

Močna vera vojaškega stotnika

KO JE imel pridigo na gori je Jezus opravil že približno polovico svoje javne službe. To pomeni, da mu je ostalo še leto in devet mesecev, da dokonča delo na zemlji.

Jezus je tedaj odšel v Kafarnavm, ki mu je služil tako rekoč kot oporišče za njegovo delovanje. Tamkaj je k njemu pristopilo nekaj starešin Judov s prošnjo. Poslal jih je stotnik rimske vojske, pogan.

Ljubljeni služabnik stotnika je resno zbolel in umiral. Stotnik je želel, da bi Jezus ozdravil njegovega služabnika. Judje so se iskreno zavzemali za stotnika: »Vreden je, da mu to storiš«, so dejali, »ljubi namreč narod naš in shodnico nam je sezidal sam.«

Jezus je brez oklevanja odšel z možmi. Ko so bili že blizu, jim je stotnik poslal nasproti prijatelje, ki so dejali Jezusu: »Gospod, ne trudi se; zakaj nisem vreden, da stopiš pod streho mojo. Zato se tudi nisem sam vrednega štel, da bi prišel k tebi.«

Kolikšen izraz ponižnosti stotnika, ki je vajen ukazovati drugim! Verjetno je mislil tudi na Jezusa, ker je vedel, da Judje ne smejo imeti družabnih stikov z nejudi. Tako je Peter na primer nekoč rekel; »Vi veste, da ni dovoljeno Judu, družiti se ali hoditi k ljudem drugega naroda.«

Morda je želel stotnik Jezusu prihraniti posledice, ki bi jih povzročila kršitev tega običaja, zato ga je po prijateljih prosil: »Temveč reci z besedo, in hlapec moj ozdravi. Kajti tudi jaz sem človek, pod oblast postavljen, in imam vojake pod seboj, pa velim temu: ‘Pojdi!’ in gre, in drugemu: ‘Pridi!’ in pride, in hlapcu svojemu: ‘Stori to!’ in stori.«

Jezus se je temu začudil: »Pravim vam«, je rekel, »tudi v Izraelu še nisem našel tolike vere.« Zatem, ko je ozdravil stotnikovega služabnika, je Jezus še pojasnil, da bodo mnogi verni nejudje dobili blagoslove, ki jih neverni Judje zavračajo.

Jezus je še pojasnil, da »jih pride mnogo od vzhoda in zahoda, in sedeli bodo z Abrahamom in Izakom in Jakobom v nebeškem Kraljestvu, a sinovi Kraljestva bodo vrženi v zunanjo temo: tam bo jok in škripanje z zobmi.«

»Sinovi kraljestva«, ki bodo »vrženi v zunanjo temo«, so naravni Judje, ki niso sprejeli priložnosti, da postanejo Kristusovi sovladarji. Abraham, Izak in Jakob predstavljajo Božjo kraljevsko pripravo. Jezus je dal razumeti, da bodo ljudje izmed narodov povabljeni, da v »nebeškem Kraljestvu« ‘sedijo’ pri mizi. Luka 7:1—10; Matej 8:5—13; Apostolska dela 10:28.

◆ Zakaj so se Judje potegovali za poganskega stotnika?

◆ Zakaj je stotnik verjetno prosil Jezusa, naj ne hodi v njegovo hišo?

◆ Kaj je mislil Jezus s svojo zaključno pripombo?