Kaj je zares dragoceno?

»ŽIVLJENJA mnogih ljudi so prazna, ne znajo si zadržati službe, nimajo nikogar, ki bi bili navezani nanj, brezciljno tavajo iz kraja v kraj in so osamljeni — in to nikogar ne skrbi. Razlog: Ti ljudje so izjemno bogati.« (The New York Times, 15. maja 1984)

Dobro veš, da je za hrano, obleko, streho nad glavo, prevoz, zdravniško pomoč in druge življenjske potrebščine, potreben denar. Pravzaprav si verjetno že ugotovil, da bi v sodobni družbi težko živel brez denarja, saj tudi Biblija pravi, da »denar doseže vse«. (Propovednik 10:19, EI)

Pa vendar se zgoraj navedeni članek ukvarja s čustvenimi problemi bogatih. Seveda bi bilo tvegano, če bi svoje življenje osredotočil na pridobivanje denarja in imetja. Vseeno mnogi ljudje prav to počno. Včasih je ta pohlep usoden. Slišimo za moške tridesetih ali štiridesetih let, ki se zelo naprezajo in umirajo zaradi srčnih napadov. Nekateri med njimi so tvegali svoje zdravje, celo svoje življenje, da bi potešili svoje želje po denarju. Ni treba, da smo globoko verni, pa se bomo vseeno strinjali, da je bolje, če si vzamemo k srcu Jezusove besede: »Kaj namreč koristi človeku, če si ves svet pridobi, svoje življenje pa pogubi?« (Matej 16:26, JP)

Kaj ima resnično vrednost?

Gotovo veš, da bi si lahko prizadevali za številnimi stvarmi. V nekaterih deželah si ljudje želijo imeti video rekorder, svojo hišo, drago športno opremo. Drugod si prizadevajo za manj vredne stvari. Tako se je mlada ženska prostituirala, da bi si lahko kupovala lepše obleke.

Kako se lahko zaščitimo, ker vemo, da so s povsem pridobitniškim pristopom k življenju povezane določene nevarnosti? Moramo družbi obrniti hrbet in kot nekateri, postati samotarji ali puščavniki? Ko razmišljamo o tem, kaj ima resnično vrednost, bi se morali vprašati: Kaj mi bo, dolgoročno gledano, prineslo resnično srečo in zadovoljstvo?

Pri tem nam bo pomagalo, če bomo pregledali primer človeka, ki se ga skozi stoletja spoštuje in občuduje kot vodilni vzor. To je bil rabinski pravnik in član judovske sekte prvega stoletja, ki je bila znana po »ljubezni do denarja«. (Luka 16:14) To je bil Pavel. Bil je izobražen in imel je potrebno gonilno težnjo za kopičenje bogastva in doseganje še višjega položaja v skupnosti.

Toda, po presenetljivem doživetju, je ugotovil, da je tisto, kar je najbolj dragoceno v življenju nekaj čisto drugega. Vseeno, če si ti sedaj tako misliš ali ne, ti bo koristilo, če pogledaš, do kakšnega sklepa je prišel Pavel.

Ugotovil je, da na prvo mesto po vrednosti v življenju spada priznan položaj Jezusovih učencev pred Bogom. To mu je bilo tako zelo dragoceno, da je Pavel, Jezusov apostol, lahko vzdržal vse težave in preganjanja. Ravnal je podobno kot davno prej ugledni človek po imenu Mojzes, ki »je imel sramoto Kristusovo za večje bogastvo nad zaklade egiptovske«. (Hebrejcem 11:26; 2 Korinčanom 11:23—27)

Vedeti bi tudi moral, da Pavel ni nikdar obžaloval, ker je postal krščanski apostol in zaradi tega izgubil ugled v judovski skupnosti. Potem ko je bil že 25 let predan kristjan, je pisal: »Toda kar je bilo zame dobiček, to sem zaradi Kristusa začel imeti za izgubo. Še več, za izgubo imam vse v primeri z vzvišenostjo spoznanja Jezusa Kristusa, mojega Gospoda. Zaradi njega sem zavrgel vse in imam vse za odmeček, da bi si prislužil Kristusa in se znašel v njem.« (Filipljanom 3:7—9, JP) Moral se boš strinjati, da je Pavel bil prepričan, da je dosegel nekaj resnično dragocenega.

Pavlova odločitev ne pomeni, da nikoli ni imel nobenih materialnih stvari. Upoštevaj, na primer, njegove besede: »Na vse mogoče sem se navadil, biti sit in biti lačen, biti v obilju in biti v pomanjkanju.« (Filipljanom 4:12, JP)

Ne glede na to, kako gledaš na krščanstvo, lahko ugotoviš, kakšen je bil izid za Pavla. Ker se je odločil za dragoceno stvar, mu je prineslo zadovoljstvo, ki ga posvetni bogati moški in ženske nikdar ne izkusijo. Jean Paul Getty, naftni milijonar, je priznal: »Denar ni nujno povezan s srečo. Morda prej z nesrečo.«

Seveda bi kdo rekel, da je kristjan, pa mu še vseeno ni uspelo ugotoviti, kaj je največ vredno. Tako je bilo tudi v prvem stoletju, kajti Pavel je dejal nekemu tovarišu: »Dema me je namreč zapustil, ker je vzljubil ta svet.« (2 Timoteju 4:10, JP) Tedaj, ko bi lahko pomagal zaprtemu Pavlu, ga je Dema zapustil in izbral, kar mu je nudil tedanji sestav stvari.

Pavel je opozoril, da lahko pridobitniška miselnost privede kristjana v skrito nevarnost: »Tisti pa, ki hočejo obogateti, padajo v zanko skušnjave, to je v mnoge nespametne in škodljive želje, ki ljudi pogrezajo v uničujočo pogubo. Korenina vsega zla je namreč pohlep po denarju. Temu so se nekateri vdali... s tem pa sami sebi zadali veliko bolečin.« (1 Timoteju 6:9, 10, JP)

Torej bi se lahko vprašal: Kakšno vlogo naj torej ima denar ali imetje v mojem življenju? Preiščimo to zadevo, da bi ugotovili, kako si lahko pridobimo resnično dragocenost.