Kaj te privlači k Bogu?

TA ali oni med nami je že kdaj v hladni noči stopil v topel prostor, v katerem je v peči prasketal ogenj. Nehote te je ogenj pritegnil. Mar ne izvaja tudi kuhinja na nas nezadržno privlačnost, ko se po delovnem dnevu vrnemo lačni domov in zavonjamo prijetni vonj priljubljene jedi, ki je na štedilniku? Ali ne reagiramo prav tako spontano na prijazno besedo ali na prisrčni zvok glasu človeka, ki nam je blizu, ali prijatelja, posebno kadar smo potrti ali žalostni?

Takšne reakcije niso slučajne. Naš Stvarnik nas je ustvaril tako, da se čutimo pritegnjene k drugim in da nam prijajo tolažilne besede in prijaznost. Ta sposobnost, ki nam jo je dal Bog, namreč da občutimo naklonjenost, je čudovit dar in pripravlja veselje tako temu, ki ima ta občutek, kakor tudi onemu, ki ga izzove. To sposobnost imamo, ker smo bili ustvarjeni po Božji podobi. Omogoči nam tudi razumeti določeno obliko edinstvene Božje Osebnosti. (1. Moj. 1:27)

Se bližamo Bogu predvsem z namenom, da se izognemo kazni ali uničenju, ali pa iz cenjenja tega, da nam je Bog izkazal toliko dobrega? Naj nas ne preseneti, če izvemo, da Bog priteguje k sebi svoja stvarjenja na pozitiven način. Nikoli ne sili svojih stvarjenj, da bi mu služila, to se pravi, da deluje privlačno na ljudi z odkritosrčnim srcem, ki jih priteguje njegova dobrota in njegove odlične lastnosti. Jezus Kristus se je posluževal enakega načina izražanja, ko je obljubil, da bo »pritegnil k sebi« ‚vse vrste ljudi‘. (Jan. 12:32, NS) Dal je prepričljiv dokaz za to, da je njegov Oče do svojih stvarjenj dobrotljiv in da se trudi, zbuditi v človeških srcih željo, priti z Jehovo v dober odnos. Pridiga na gori je odličen primer za to. (Primerjaj Matevž 5:45—48) Jezus se je trudil pokazati na to, da je v glavnem Bog tisti, ki priteguje svoja stvarjenja k Sinu. Judom je rekel: »Nihče ne more priti k meni, če ga ne vleče Oče, ki me je poslal.« (Jan. 6:44)

Jezus ni bil prvi, ki je spodbujal, da se pustimo pritegniti k Bogu s pozitivnimi in ne z negativnimi stvarmi. Ko so se zelo veselili tega, da so Božjo skrinjo zaveze Leviti prinesli v Jeruzalem, je kralj David v zahvalni pesmi poudaril dejstvo, da je Jehova pozitiven, dober Bog, z besedami: »Hvalite Jehovo, ker je dobrotljiv, ker vekomaj traja milost njegova (njegova ljubeča dobrota, NS).« (1. Letop. 16:34) Ko je pozneje, po dograditvi templja in po tem, ko so prinesli skrinjo zaveze na njeno stalno mesto, izgovoril kralj Salomon molitev ob posvetitvi, so se vsi Izraelovi sinovi priklonili in se spontano zahvalili za Božjo dobroto. (2. Letop. 7:3) Da, že v starem času je pripisovalo Božje ljudstvo določene stvari »dobrotljivi roki našega Boga«. (Ezra 8:18)

Takoj po ustvaritvi človeka je apeliral Bog na Adama, naj gleda na svojo sposobnost, da doume njegovo ljubečo dobroto, kot na razlog za to, da mu služi. Bog je poskrbel za vse, kar je Adam potreboval. (1. Moj. 2:9) Rekel je Adamu, pri čemer ga je najprej opozoril na izkazano ljubečo dobroto: »Od vsega drevja s tega vrta prosto jej; a od drevesa spoznanja dobrega in hudega, od tega ne jej: zakaj tisti dan, ko boš jedel od njega, gotovo zapadeš smrti!« (1. Moj. 2:16, 17) Adam je že bil z Bogom v takšnem odnosu kakor sin z očetom. Neposlušnost do Boga bi uničila ta odnos in se je je zato upravičeno treba izogibati.

To pojasnilo naj bi služilo Adamu in njegovemu potomstvu kot kažipot in nikakor ni izražalo trdosrčnosti. Zapoved je označevala razmejitveno črto — mejo Adamovega pooblastila, ki jo je moral poznati, in neizogibne posledice prekoračenja te meje. Bilo je važno priznati Božjo suverenost.

IZOGIBATI SE NEGATIVNEGA STALIŠČA

Popolnost, ki sta se je razveseljevala naša prastarša, je že šest tisoč let v preteklosti. V našem nepopolnem stanju, v katerem moramo neizogibno računati z boleznimi in smrtjo in v katerem smo izpostavljeni obremenitvam tega hudobnega sestava stvari, nas ne preseneča, da so ljudje včasih z negativnimi stvarmi navedeni, misliti na Boga. Smrt lahko gotovo označimo kot nekaj negativnega. Božja beseda jo imenuje »sovražnik«, ki bo končno uničen. (1. Kor. 15:26) Če doživi nekdo negativen, žalosten dogodek, da mu smrt iztrga domačega človeka, in nato spozna pozitivno stran, čudovito upanje na vstajenje, se bo čutil »pritegnjenega k Bogu«.

Danes doživimo nedvomno marsikatero negativno stvar v življenju in ta lahko vpliva na naš odnos do Boga. Poglavitno pa je, da celo te žalostne in negativne stvari v razumu in srcu človeka, ki v težkih preizkušnjah čuti, da izkazuje Bog usmiljenje, da pomaga in tolaži, lahko delujejo pozitivno. To znova pritegne človeka k Jehovi, »k Očetu usmiljenosti in k Bogu vsake tolažbe«. (2. Kor. 1:3)

V hudem nasprotju z Božjo potjo, ki priteguje k sebi svoja stvarjenja, je delovanje satana, hudiča, ki sili ljudi, da se uklonijo njemu in njegovemu podkupljivemu ravnanju. Odkar je ta ubijalec in lažnik postal nasprotnik vsega dobrega in pravilnega, se je posluževal sile in strahu pred trpljenjem, da je ljudi podredil svojim brezbožnim potem. (Hebr. 2:15)

Na zvit način je satanu uspelo, da je vsako obliko krive religije prežel z negativnim mišljenjem. V tako imenovanem krščanstvu so na primer nebiblijski nauki o ognjenem peklu in o mukah po smrti zelo razširjeni. Tudi nebiblijske religije posredujejo enake strah zbujajoče predstave o nečloveškem kaznovanju.a

Zatem ko so bile religije prežete s podobnimi demonskimi mislimi, so milijoni odkritosrčnih ljudi mislili, da jih Bog sili, da se mu bližajo, in da mu morajo služiti, ga pomiriti, da bi ušli strašni kazni. Reakcija na to sta skrajnosti, da ljudje trepečejo pred njim, oziroma da se ob misli na jeznega, trpkega, neizprosnega in težko pomirljivega Boga popolnoma odvrnejo od religije.

Pravi kristjani so hvaležni, da so bili z resnico Božje besede osvobojeni mnenja, ki trdi, da Bog samo gleda, kako bi ljudi kaznoval. Toda vsakdo med nami je stalno v nevarnosti, da se neopazno okuži z negativnimi mislimi. Kako pa? Začnemo lahko morda tako, da v služenju Bogu preveč mislimo na to, da bi bili lahko zaradi napak in pomanjkljivosti kaznovani.

Zato naj bi se vedno spomnili besed: »V mnogem namreč napačno delamo vsi« in »ako boš gledal na krivice, Jehova, Gospod, kdo more obstati?« (Jak. 3:2; Ps. 130:3) To nam bo pomagalo gledati nase in na druge objektivno, medtem ko stalno delujemo na tem, da ‚oblečemo novo osebnost, ustvarjeno po Božji volji v pravičnosti in zvestobi‘. (Efež. 4:24) Ta objektivni način opazovanja nam pomaga do spoznanja, da naj vsak od nas sicer napreduje v oblačenju nove osebnosti, da pa ne bo prišel tako daleč, da ne bi več grešil in da mu ne bi več bilo treba dnevno prositi za odpuščanje zaradi pomanjkljivosti. (1. Jan. 2:1, 2)

Če začnejo naše napake in pomanjkljivosti obvladovati naše mišljenje, lahko to celo tako vpliva na našo radost, ki smo jo občutili, ko smo bili »pritegnjeni k Bogu«, da ne služimo več iz čistih nagibov ljubezni do Jehove in cenjenja njegovih lastnosti ter iz hvaležnosti za vse, kar je za nas storil. Zato naj se vprašamo: Me ženejo pozitivne ali negativne misli, da še dalje služim Bogu? Delam to iz voljnega in veselega srca? Ali pa služim morda z namenom, da se izognem uničenju v naglo se bližajočem dnevu Harmagedona? (Prop. 12:13; Razod. 16:15, 16)

BITI »PRITEGNJEN« S POZITIVNIMI MISLIMI

Nikakor pa ne izključuje napora, da se pustimo »pritegniti Bogu« pozitivnim namesto negativnim mislim in da se zatem pustimo gnati, da mu služimo stalno z radostnim srcem. Apostol Pavel je bil odličen zgled človeka, čigar stalno dobro stališče in njegovo veselje dokazujeta, da je služil Bogu s pozitivnim duhovnim glediščem in iz globoke radosti. Kljub temu je rekel o sebi, da je moral ‚treti svoje telo in ga usužnjevati‘. (1. Kor. 9:27) Dokler smo še nepopolni, mora vsakdo med nami v marsikaterem pogledu ‚biti dobri boj vere‘. (2. Tim. 4:7)

Pogosto ‚želimo delati dobro, toda sposobnosti za to ni‘, in čeprav se veselimo Božje postave, najdemo včasih ‚drugačno postavo, ki se ustavlja postavi uma našega in nas ima ujete v postavi greha‘. (Rim. 7:14—25) Toda največjega pomena za nas je dejstvo, da prevladujeta v našem življenju radost in sreča, če se pustimo voditi pozitivnim mislim o Božji dobroti. To je več kakor poravnava za vso potrebno samovzgojo. (Gal. 5:22, 23)

PRITI BLIŽE K BOGU

Kako lahko torej razvijemo pozitivno duhovno stališče in Bogu ugajajoče gledišče ter ga ohranimo? Najprej se moramo zavedati dejstva, da moramo iz našega razuma pregnati negativne misli, ki nas slabijo kakor tudi strah pred napakami in jih nadomestiti z izgrajujočimi, pozitivnimi in spodbudnimi Božjimi obljubami, ki jih najdemo v njegovi zapisani besedi, Bibliji. Branje in preučevanje Biblije naj bo trden sestavni del našega vsakdanjega življenja. Prizadevajmo si in globoko preučujmo, tako da pri branju razmišljamo, da naš razum in srce napolnjujemo z mogočno Jehovino modrostjo.

Trudili naj bi se, da v naših molitvah res nekaj povemo in gremo v posameznosti in da dnevno pogosteje molimo. Ali odpremo svoje srce Bogu? Se mu dnevno zahvalimo za njegove odlične lastnosti in za mnoge blagoslove, ki smo jih deležni? Ali ‚vztrajamo v molitvi‘? (Rim. 12:12)

To so osnovne stvari, toda so preproste, nezmotljive možnosti za ugotovitev, da nas k Bogu ne pritegujejo negativne, temveč pozitivne misli. Omogočile bodo tudi, da bomo, zatem ko smo »pritegnjeni k njemu«, njemu služili sedaj in na vse čase z radostnim srcem. (Jer. 9:24)

[Podčrtna opomba]