Skrbno se ravnaj po Kraljevih ukazih

»Ukaze tvoje bom premišljeval in pazil na steze tvoje. V postavah tvojih se razveseljujem, besede tvoje ne (po)zabljam. (PSALM 119:15, 16)

1. Zakaj se vsi ljudje in vse stvari nahajamo pod Jehovinimi zakoni?

VSAKDO in vse se nahaja pod ustaljenim sistemom vsemogočnega Boga Jehove, Kralja večnosti. On je ustvaril vesolje. On je izvor življenja. Oblikoval je zemljo in jo pripravil za prebivanje. On je Bog reda in ko bodo uveljavljeni njegovi zakoni, bo po vsem stvarstvu vladal red. (Psalm 36:9; Izaija 45:18; Razodetje 15:3)

2. Kdo nadzoruje zvezdno nebo in kako?

² Jehova Bog je bil ta, ki je ukazal, naj se zvezdno nebo kot šotor razprostre nad Zemljo in nato je povabil svoj narod: »Povzdignite oči kvišku in glejte: Kdo je ustvaril vse te zvezde? On, ki vodi po številu njih vojsko, jih kliče vse po imenu.« Jehova je bil ta, ki je vprašal Joba: »Ali poznaš zakone neba ali določaš njega vpliv na zemljo?« Njegovi so zakoni gravitacije in kroženja, ki vežejo skupaj milijarde galaksij skupaj z milijardami njihovih zvezd, in njegovi zakoni vladajo gibanju Zemlje, ko potuje po vesolju. (Izaija 40:26; Job 38: 33, EI)

3. Po čigavih ukazih živali preživijo in kaj bi se zgodilo, če ne bi ubogale?

³ On je ustvaril zelene planjave kot preprogo zemlje. Po njegovih ukazih seme vzbrsti in raste ter rodi. Vsa zemlja je polna raznolikih oblik živalskega življenja — od polarnih področij do tropskih gozdov so visoko v ozračju in globoko v prsti, na površini oceana in v njegovih najtemnejših globinah. Da bi obstajala, mora vsaka izmed teh neštetih oblik živeti tako, kot je Jehova ukazal. Dal jim je instinkt, to so njegovi ukazi za preživetje. »Instinktivno so pametne.« (Pregovori 30:24, NS) Kaj, če bi si mala ptičica pevka z Aljaske dejala: ‚Ne grem na to več tisoč kilometrov dolgo pot do Južne Amerike. Zakaj neki bi šla?‘ Ta mala ptica pevka bi gotovo umrla v snežnem metežu. Vendar tega ne bo dejala. Programirana je, da se seli, da bi lahko preživela. Tako je z vsemi živalmi. Instinktivno (po naravnanem čutu) sledijo ukazom, ki jih je v njih vstavil njihov Stvarnik, Jehova. Nimajo druge izbire.

4. Kakšno izbiro imajo ljudje in kakšne so posledice?

⁴ Z ljudmi je drugače. Mi smo ustvarjeni po Božji podobi in lahko izbiramo. Vendar nas Jehova, čeprav nas ni programiral, da bi po instinktu ravnali modro, ni pustil v nevednosti. Po svoji Besedi, Bibliji, nam daje odredbe, s pomočjo katerih lahko dobimo življenje. Če skrbno ubogamo te Kraljeve ukaze, bomo živeli. Če našo svobodo zlorabimo in zanemarimo te ukaze ter uberemo svojo lastno pot neodvisnosti, bomo umrli. Sami sebe moramo programirati za preživetje. Res je tako. »Svetilo nogi moji je beseda tvoja in stezi moji luč,« je dejal psalmist. Po drugi strani pa se drugačna »pot zdi prava človeku, toda njen konec je pot v smrt«. (Psalm 119:105; Pregovori 14:12) V tem času konca je nujno, da si privzamemo besede iz Psalma 119:15, 16, naslovljene Jehovi: »Ukaze tvoje bom premišljeval in pazil na steze tvoje. V postavah tvojih se razveseljujem, besede tvoje ne (po)zabljam.«

Jehova, organizator svojega naroda

5. Na kakšne načine je Jehova bil za Izraelce Sodnik, Postavodajalec in Kralj?

⁵ Jehova je govoril Mojzesu na gori Sion in izdal odredbe za vodstvo Izraela. Najpomembnejše med njimi so bile Desetere zapovedi, napisane na kamniti plošči z Božjim prstom. (2 Mojzesova 20:1—17; 31:18) Poleg tega, da je za Izraelce bil Zakonodajalec, je bil Jehova tudi njihov Sodnik, deloval pa je preko Mojzesa in drugih starejših moških. Mojzes je te starejše moške opozoril, naj si zapomnijo: »Pri sojenju ne smete biti pristranski. Prisluhniti morate neznatnemu prav tako kot velikemu. Ne smete se bati človeka, kajti sodba je Božja.« (5 Mojzesova 1:17, NS) Jehova je bil tudi njihov Kralj, več milijonov pripadnikov tega ljudstva je organiziral, da so učinkovito reševali svoje zadeve. Glede na vse to je eden izmed njegovih prerokov lahko kasneje objavil: »Jehova je naš Sodnik, Jehova naš Postavodajalec, Jehova Kralj naš.« (Izaija 33:22)

6. Kako se je Jehova dokazal kot Organizator in Vodič Izraelcev v pustinji?

⁶ Narod Izrael je bil organiziran v rodove, družine in gospodinjstva. Na potovanju skozi puščavo je Jehova vsakemu rodu določil, kje naj hodi. Ko so se utaborili okrog šotora, je vsak rod imel svoje določeno področje za taborjenje. (4 Mojzesova 2:1—34; Jozua 7:14) S pomočjo oblaka jim je Jehova zapovedoval gibanje: »Kadar se je vzdignil oblak iznad šotora, precej so se odpravili sinovi Izraelovi, in na mestu kjer je počival oblak, tam so se utaborili sinovi Izraelovi. Na povelje Jehovino so odpotovali sinovi Izraelovi in na povelje (ukaz) njegovo so se utaborili.« (4 Mojzesova 9:17, 18)

7. Kdo je lahko in tudi je naredil organizacijske spremembe v Izraelu?

⁷ Jehova je naredil organizacijske spremembe, kadar je to bilo potrebno. Mojzes se je pritoževal: »Jaz ne morem sam nositi vsega ljudstva; kajti pretežko je zame.« Jehova je odgovoril: »Zberi mi sedemdeset mož izmed Izraelovih starešin, o katerih veš, da so starešine ljudstva in njegovi voditelji! ... da bodo nosili s teboj vred breme ljudstva in ga ne boš več sam nosil.« (4 Mojzesova 11:14, 16, 17) Celo, ko so ljudje kasneje zahtevali človeškega kralja, veliki Kralj večnosti ni zapustil Izraelcev. Človeški kralj je imel prepis Jehovinega zakona. Preroki so objavljali Jehovino mišljenje. Zvesti kralji so še vedno služili kot Božji upravitelji, ker so ‚sedeli na Jehovinem prestolu‘. (1 Letopisi 29:23; 5 Mojzesova 17:18; 2 Kraljev 17:13; Jeremija 7:25)

Popoln zgled izvajanja kraljevih ukazov

8. Kako, kje in s kakšnim uspehom je Jezus oznanjeval prihajajoče Kraljestvo?

⁸ Ko je Jezus prišel kot obljubljeni Mesija, je zelo navdušeno izpolnjeval ukaze svojega nebeškega Očeta. Na začetku pomembne službe v Galileji je »začel pridigati: ‚Spreobrnite se, približalo se je namreč nebeško Kraljestvo.‘ Jezus je obhodil vso Galilejo. Učil je po njihovih shodnicah in oznanjeval blagovest kraljestva. Ozdravljal je vsakovrstne bolezni in slabosti med ljudmi. Za njim so šle velike množice iz Galileje, Deseteromestja, Jeruzalema, Judeje in krajev onkraj Jordana.« (Matej 4:17, 23, 25, JP; Janez 2:17) On svojega oznanjevanja ni omejil le na sinagoge. Dobro vest Kraljestva je oznanjeval povsod, kjer so ga ljudje poslušali: v templju, ob obali, po hribovju, na podeželju, v mestih in vaseh ter domovih ljudi. Ljudje so ga »radi poslušali«. »Vse ljudstvo ga je zavzeto poslušalo.« (Marko 12:37; Luka 19:48, JP)

9. Kaj je Jezus naredil, da bi razširil delo oznanjevanja, in kakšna navodila je dal?

⁹ Svoje apostole je opozoril, da je potrebno še več delavcev, zato je »teh dvanajst učencev Jezus poslal in jim naročil: ‚K poganom in v samarijska mesta ne vstopajte. Pojdite rajši k izvoljenim ovcam Izraelove hiše. Spotoma pa oznanjujte: »Nebeško kraljestvo je blizu.« V katerokoli mesto ali vas pridete, poizvedite, kdo je tam vreden, in tam ostanite, dokler ne odpotujete. Ko stopite v hišo, jo pozdravite. Če bo hiša tega vredna, naj pride nadnjo vaš mir, če pa ne bo vredna, naj se vaš mir povrne k vam.‘« (Matej 10:5—7, 11—13, JP) Kasneje je poslal še 70 učencev s podobnimi navodili in ti so ob skrbnem izvajanju teh ukazov ali zapovedi doživeli uspeh in veliko radost. (Luka 10:1, 17)

10. a) Katero nadaljnjo nalogo je Jezus dal po svojem vstajenju in kakšni so bili rezultati? b) Zakaj je bilo potrebno določene ljudi imenovati za nadzornike in kakšnim zahtevam so morali ustrezati?

¹⁰ Po svoji smrti in vstajenju je Jezus povečal področje delovanja svojih učencev, ko jim je dejal: »Dana mi je vsa oblast v nebesih in na zemlji. Pojdite torej in naredite vse narode za moje učence. Krščujte jih v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha in učite jih spolnjevati vse, karkoli sem vam zapovedal! Vedite pa: jaz sem z vami vse dni do dovršitve sveta.« (Matej 28:18—20, JP) Ko je odhajal v nebesa je dal podobno navodilo: »In boste mi priče v Jeruzalemu in po vsej Judeji in Samariji in do kraja zemlje.« (Apostolska dela 1:8) Ko so njegovi sledilci širili vest Kraljestva, so se tisoči pridružili njihovim vrstam. (Apostolska dela 2:41; 4:4; 5:15; 6:7) Povsod so nastajale skupščine. Nadzorniki in pomočniki, ki so ustrezali določenim biblijskim zahtevam, so bili postavljeni za pastirje tem čredam mož in žena. Ustanavljale so se nove skupščine in številčno rasle. (1 Timoteju 3:2—10, 12, 13; Titu 1:5—9)

11. Kakšno vrsto organizacije imajo danes Jehovine priče in zakaj je danes potrebna takšna učinkovita organizacija?

¹¹ Danes je za skupščine Jehovinih prič še posebej pomembno, da sledijo Jezusov zgled pri oznanjevanju. Da bi v tem bili učinkoviti, so sprejeli organizacijsko strukturo, ki je bila vzpostavljena v dneh apostolov. Živimo v času konca, v času, za katerega je Jezus napovedal, da se bo opravljalo svetovno delo pričevanja: »Ta dobra vest o Kraljestvu se bo oznanjevala po vsej naseljeni zemlji v pričevanje vsem narodom in tedaj bo prišel konec« (Matej 24:14, NS) Po prvi svetovni vojni je nekaj tisočev ljudi oznanjevalo dobro vest Kraljestva; sedaj je število skokovito naraslo in preseglo tri milijone! Sedaj je ta neodložljivi čas, v katerem moramo skrbno ubogati ukaze Kralja večnosti, Boga Jehove, in tudi Kralja kraljev, Jezusa Kristusa.

Starešine potrebujejo tvoje spoštovanje in podporo

12. Kaj se danes zahteva od starešin in kako lahko njihova služba postane radostna?

¹² Pri izvrševanju Kraljevih ukazov imajo starešine ključno vlogo. Biti morajo zgledni: »Pasite Božjo čredo, ki je pri vas, nadzorujoč jo ne po sili, ampak prostovoljno, po Bogu, tudi ne za grd dobiček, ampak radovoljno; tudi ne kakor gospodovalci svoje posesti, temuč tako, da ste zgledi čredi.« (1 Petrov 5:1—3) To je Božja čreda. On smatra, da so starešine odgovorni, toda če vsi poslušno sodelujejo, bo zato njihovo delo bolj veselo: »Bodite poslušni tistim, ki prevzemajo vodstvo med vami in bodite podložni, kajti oni pazijo na vaše duše kot takšni, ki bodo za to odgovarjali; tedaj bodo to lahko delali z veseljem in ne bodo zdihovali, kajti to bi vam škodovalo.« (Hebrejcem 13:17, NS)

13. Zakaj bi starešinam morali izkazovati dvojno čast?

¹³ Vsi v skupščini bi jim morali izkazovati čast, toda starešine, ki si močno prizadevajo, naj bi je še posebej bili deležni: »Starešine, ki so dobri predstojniki, naj bodo deležni dvojne časti, posebno tisti, ki se žrtvujejo za oznanjevanje besede in za poučevanje.« (1 Timoteju 5:17, JP; Rimljanom 12:10) Zakaj starešinam pripada »dvojna čast«? Zaradi njihovega dobrega dela. O njih je napisano: »Sveti duh vas (je) postavil za nadzornike, da pasete Božjo skupščino.« (Apostolska dela 20:28, NS) Trdo delajo, ko služijo tebi in drugim. Karati morajo posameznike, ki zanemarjajo ali kršijo Kraljeve ukaze — kar ni prijetna dolžnost in lahko nekatere prizadene. Morda je komu treba svetovati glede oblačenja in vedenja in zato je lahko nekdo užaljen. Pa vendar je vse to storjeno v duhovno korist skupščine. Starešine bi morali spoštovati in jim izkazovati čast.

14. a) Na kateri način lahko starešine v skladu z Jakobom 4:12 edino pravilno presodijo? b) Kdaj se pri sojenju lahko nekomu prizanese in kdaj je lahko usmiljenje močnejše od sodbe?

¹⁴ Občasno morajo starešine služiti v pravnih odborih in objaviti odločitve — ki pa včasih niso prijetne. Kako pa se to ujema z Jakobom 4:12? Tam piše: »Zakonodajalec in sodnik pa je samo eden, on, ki lahko reši ali pa pogubi. Kdo pa si ti, da sodiš bližnjega?« Vendar niso posamezniki drugim sodniki. Razen tega razsodbe starešin ne smejo temeljiti na njihovih mnenjih, ampak morajo biti v skladu z Božjo Besedo. Upoštevaj, kako je kralj Jozafat posvaril sodnike, ki jih je imenoval: »Kajti ne sodite v imenu ljudi, ampak v imenu Jehove, ... Bodi torej strah Jehovin v vas. Previdno delajte! Kajti pri Jehovi, našem Bogu, ni krivice, ne ozira se na osebe, ne prejema podkupnine.« (2 Letopisi 19:6, 7, EI) Organizacija mora ostati čista. Toda starešine ne smejo biti osorni, taki, ki bi zadajali ‚udarce‘. Če se nekdo zares kesa in iskreno obžaluje prestopek, tedaj lahko starešine izkažejo milost in odpustijo. Tedaj ‚se bo usmiljenje izkazalo močnejše od sodbe‘. (1 Timoteju 3:3; Jakob 2:13)

15. Katere službe starešin zaslužijo, da jih spoštujemo in izkazujemo čast?

¹⁵ Dolžnosti starešin so pogosto težavne in zahtevne, toda starešine, ki zvesto in ljubeče skrbijo za te odgovornosti, so lahko vir duhovne osvežitve in zaščite. »In mož bode kakor zavetje pred vetrom in pribežališče pred povodnijo, kakor potoki voda na suhem kraju, kakor senca skale velike v žejni deželi.« (Izaija 32:2) Prijazen in ljubeč zaščitnik — in ne prenagljen obtoževalec ali strog vsiljevalec kazni — je tisti, ki razveseljuje, zasluži spoštovanje in čast ter ga Jehova priznava.

Bodimo potrpežljivi drug z drugim

16. a) Kako nekateri reagirajo na napake drugih in kaj bi jih lahko naredilo manj kritične in bolj razumevajoče? b) Kako Jehova gleda na zveste služabnike, ki delajo napake?

¹⁶ Kadarkoli ljudje delajo tesno skupaj, se bodo verjetno pojavili problemi. Delajo se napake. V takšnem primeru se mnogi močno razburjajo. Nekateri s takšnimi napakami drugih opravičujejo največjo napako — prenehajo služiti Jehovi! Toda če se v tistem trenutku, podobno kot drugi, zavejo svojih napak, bodo verjetno mnogo manj kritični in bolj razumevajoči. Mojzes je delal napake. Tudi Peter jih je delal. Mi vsi jih delamo. Toda Jehova je še naprej uporabljal te zveste može starega časa in še naprej uporablja nas danes. Zato, »kdo si ti, da sodiš tujega hlapca? Lastnemu gospodarju stoji ali pade. Saj on vstane, kajti Jehova ga ima moč postaviti.« (Rimljanom 14:4)

17. Česa ne bi smeli pozabiti, če gledamo na napake drugih in se postavljamo za sodnike?

¹⁷ Ne pozabimo: Tukaj na zemlji Jehova uporablja nepopolne ljudi — to je vse, kar danes ima — drugačnih ljudi danes ni. Dejansko gre to na slavo Jehovi. Zelo veliko je dosegel z malimi ljudmi! Naša šibkost poveličuje njegovo moč: »Dosti ti je moja milost; zakaj moč moja se v slabosti izkazuje popolna.« (2 Korinčanom 12:9) Svetovno delo pričevanja je uspešno zaradi naslednjega razloga, ki ga je Jehova sam navedel: »Ne z vojsko, ne z močjo, ampak po mojem duhu.« (Zaharija 4:6) Zato odpuščajmo napake in nepopolnosti drugih, da bi lahko bile odpuščene tudi naše. Zapomni si: »Če namreč ljudem odpustite njihove pregreške, bo tudi vaš nebeški Oče vam odpustil.« (Matej 6:14, 15, JP)

Organizirani za izvrševanje kraljevih ukazov glede oznanjevanja

18. Katera ureditev je obstajala v dneh apostolov in katera obstaja danes, da bi se posredovale enotne smernice glede oznanjevanja vsem skupščinam?

¹⁸ Apostoli in starešine, ki so se nahajali v Jeruzalemu, so sestavljali vodilno telo, ki je prvim krščanskim skupščinam dajalo enotne smernice. (Apostolska dela 15:1—31; 16:1—5) Današnje Jehovine maziljene priče, »zvesti in modri hlapec«, imajo Vodilno telo, ki ima svoje središče v Brooklynu, New York. (Matej 24:45—47) To telo usmerja velikansko svetovno delo oznanjevanja, ki se sedaj opravlja po vsej zemlji, in to je izpolnjevanje ukaza ali odredbe o oznanjevanju Jehovinega Kraljestva. (Matej 24:14) Tega dela ni moč opraviti brez organizacije. Posameznik tega dela nikoli ne bi mogel opraviti.

19. Katero delo, ki ga posamezniki nikoli ne bi mogli sami narediti, uspešno opravljajo Jehovine priče, ker skrbno izvršujejo Kraljeve ukaze?

¹⁹ Noben posameznik in nobene neorganizirane razsejane skupine posameznikov ne bi mogle oznanjevati v več kot 190 jezikih in 205 deželah, voditi redno več kot 2 500 000 biblijskih študijev in krstiti letno približno 190 000 novih služabnikov dobre vesti Kraljestva. Ne, tri milijone Prič je porabilo skoraj šest milijonov ur za oznanjevanje, da bi opravljali velikansko delo v letu 1985. To so lahko storili le zato, ker so bili učinkovito organizirani v približno 50 000 skupščin pod vidnim vodstvom svojega Vodilnega telesa. Predvsem pa so to lahko storili, ker so Vodilno telo, 94 podružnic, 50 000 skupščin in 3 000 000 posameznih Prič enotno in skrbno izvrševali Kraljeve ukaze.

Se spominjaš?

◻ Kako je Jehova organiziral izraelski narod?

◻ Kakšen popolni zgled nam je Jezus dal glede izvrševanja dela oznanjevanja Jehovinega kraljestva?

◻ Katere številne službe starešin zaslužijo, da jim izkažemo čast?

◻ Zakaj neodvisne skupine in posamezniki ne bi mogli opraviti delo pričevanja?

[Sliki na strani 18]

Stvarnik je vse živali programiral, da bi preživele

Ljudje se morajo sami programirati za preživetje s preučevanjem Jehovinih odredb