Graditi z ognjevarnimi snovmi
»Če pa kdo zida na ta temelj zlato, srebro, drago kamenje, drva, seno, strn ...« (1. Korinčanom 3:12)
1., 2. a) Kaj je lahko mnogo bolj boleče, kot videti, kako je neka hiša pogorela do tal? b) Kakšno podobno razočaranje lahko dožive krščanski oznanjevalci?
GOTOVO je obžalovanja vredno, kadar čudovita hiša pogori do tal. Še bolj žalostno pa bi bilo, če bi jo bil ti zgradil! Videti, kako je ves tvoj čas in trud izginil v dimu, je zares boleče. In vendar se ta bolečina sploh ne da primerjati z bridkim občutkom krščanskih staršev, kadar njihov sin ali hči zapustita resnico zaradi posvetnih stvari. Malokaj je lahko tako boleče, kot videti otroka, ki je postal takšna duhovna razvalina.
2 Občutki v srcih takšnih staršev so morda lahko podobni razočaranju, ki si ga ti morda občutil kot krščanski oznanjevalec. Morda si z nekom pričel preučevati Biblijo in zatem potrošil mesece in morda celo leta, da bi mu pomagal do spoznanja resnice. Videl si, kako je obiskoval sestanke in celo pričel sodelovati v oznanjevanju. Toda nenadoma duhovno oslabi in postane nedelaven, morda se celo vrne k prejšnjim slabim običajem. Kako si zato razočaran!
3. Katera vprašanja se spontano pojavljajo, kadar se srečamo s takšnimi situacijami, in od česa je odvisen odgovor?
3 Žalostno je reči, toda od časa do časa se to dogaja. Zato je povsem naravno, da se vprašamo: Zakaj se to dogaja? Ali lahko v zvezi s tem kaj storimo? Čeprav je lahko stališče srca posameznika bistven dejavnik, so odgovori na ta vprašanja v neki meri odvisni od odgovora na naslednje vprašanje: Ali gradiš, kadar poučuješ druge, na pravem temelju z ognjevarnim materialom? Če jasno razumemo pomen tega in vemo kako po tem ravnati, je to ključ pri pomoči tistim, ki jih poučujemo — našim biblijskim učencem in našim otrokom — da bi trdno stali v resnici.
Kdo gradi?
4. S kom Pavel v 1. Korinčanom 3:10, 11 primerja krščanskega služabnika in kako?
4 Za odgovor poglejmo v 1. Korinčanom 3. poglavje, kjer Pavel primerja krščanskega služabnika z graditeljem. Tam beremo: »Po milosti, ki mi je dana, sem položil kakor moder zidar temelj, a drug naj zida; ali vsak naj gleda, kako nanj zida. Kajti drugega temelja ne more nihče položiti, razen tega, ki je položen, ki je Jezus Kristus.« (Vrsti 10, 11.)
5. a) O kakšni zgradbi je Pavel razpravljal glede na povezanost teksta? b) V kakšnem smislu krščanski služabniki ‚gradijo ljudi‘?
5 O kakšni zgradbi je Pavel govoril? Upoštevaj povezanost: »Vi ljudje ste ... Božje poslopje.« »Tempelj Božji ste.« (1. Korinčanom 3:9, 16) Gre torej za simbolično gradbeno delo, ki zadeva »ljudi«. Se pravi, da krščanski služabniki ‚gradijo ljudi‘ v tem smislu, da si prizadevajo v zainteresiranih osebah zgraditi krščansko osebnost, narediti iz njih učence. (Matevž 28:19, 20)
6., 7. a) Na čigavo odgovornost se je osredotočil Pavel v svojih besedah iz 1. Korinčanom 3:9—15? b) Zakaj je to združeno gradbeno delo?
6 Ali je s tem mišljeno, da so krščanski učitelji sami odgovorni za to, kako napredujejo učenci? Nikakor. Predvsem moramo vedeti, da smo »Božji sodelavci«. Čeprav se Pavlove besede v 1. Korinčanom 3:9—15 osredotočijo na odgovornost tistega, ki gradi ali poučuje, gre dejansko za združeno gradnjo, v katero so pravtako vključeni učenci. To lahko primerjamo s pripravami vojaka na bitko. Drugi ga lahko usposabljajo in opremljajo, toda ko je na bojnem polju, se mora sam boriti, po tistem, kar se je naučil. Od tega je odvisno njegovo življenje! Podobno si nekdo s poučevanjem prizadeva zgraditi pravega kristjana, ki bi se bil sposoben upirati pritiskom in skušnjavam tega sestava stvari. Istočasno pa ima tudi učenec odgovornost; živeti mora po tistem, kar se je naučil. (Matevž 7:24—27; Filipljanom 2:12, 13)
7 Vendar ostaja dejstvo, da tisti, ki poučuje, nosi težko odgovornost. Ko bomo dalje pregledovali Pavlove besede, bomo videli, kako važno je, da učinkovito poučujemo Božjo besedo, da bi v drugih zaživelo cenjenje do našega nebeškega Očeta.
Postaviti pravi temelj
8. Kaj je temelj pri tem simboličnem gradbenem delu?
8 Preden postaviš zgradbo, moraš napraviti temelje. Kaj je torej temelj pri gradbenem delu pridobivanja učencev? Pavel odgovarja: »Kajti drugega temelja ne more položiti nihče, razen tega, ki je že položen, ki je Jezus Kristus.« (1. Korinčanom 3:11) Da, pravi temelj, na katerega moramo graditi, je Jezus Kristus. (Primerjaj Efežanom 2:20—22 in 1. Petrov 2:4—6.)
9. a) Kaj pomeni pri poučevanju drugih položiti Kristusa kot temelj? Zakaj je pomembno, da naši biblijski učenci razumejo vso resnico o Jezusu?
9 Na kakšen način naj bo Kristus temelj, kadar poučujemo druge? Da bi storili tako, moramo učiti resnico o Jezusu in pomagati drugim graditi njihovo življenje v skladu s to resnico. To vključuje, da jim pomagamo verovati v Jezusa kot našega pomočnika in tistega, po katerem je Jehova poskrbel za odkupnino. (Matevž 20:28; 1. Janezov 2:1, 2) Toda to še ni vse. Jezus je postavljeni poglavar krščanske skupščine. (Kološanom 1:18) On je tudi zakoniti kralj Zemlje in kot takšen bo kmalu »zmagal« v Harmagedonu. (Razodetje 6:1, 2) Jasno je zato, da vključuje polaganje Kristusa kot osnove, poučevanje vse resnice o njem, da bi drugi razumeli Jezusovo vlogo v izvršitvi Božjega namena. Zakaj je to tako pomembno? Če tisti, s katerimi preučujemo, verujejo v Jezusa kot Božjega vladajočega kralja, ne bodo zlahka ob pogum oziroma ne bodo obupali zaradi svetovnih razmer in vsakdanjih življenjskih problemov. (Izaija 28:16; 1. Petrov 2:6—8)
10. a) Kaj v skladu z Efežanom 3:17—19 še vključuje polaganje Kristusa za temelj? b) Kako dopustimo, da Kristus ‚prebiva v naših srcih‘?
10 To polaganje Kristusa za temelj pa vključuje še več. Morali bi imeti isti cilj kot apostol Pavel. Za Efežane je takole molil: »Da bi se Kristus po veri vselil v vaša srca, ko ste ukoreninjeni in utrjeni v ljubezni (na temelju, NS), da morete razumeti z vsemi svetimi, kaj je širjava in dolžina ter globočina in visočina in spoznati ljubezen Kristusovo, ki presega spoznanje, da se napolnite vse do polnosti Božje.« (Efežanom 3:17—19) Upoštevaj, da »ukoreninjenost in utrjenost na temelju« (NS) vključuje ali zahteva, da prebiva »Kristus v naših srcih«. Kaj to pomeni? No, Kristus ‚prebiva v naših srcih‘ kadar dovolimo, da njegov zgled in učenje vplivata na naše občutke in dela.
11., 12. a) Kako lahko drugim pomagamo, da bi Kristus prebival v njihovih srcih? b) Kaj to še vključuje razen učenja o Kristusu?
11 Kako lahko tistim, ki jih poučujemo, pomagamo, da bi Kristus ‚prebival v njihovih srcih‘? Prenašanje spoznanja je važno, ker morajo »duhovno razumeti« »širjavo in dolžino ter globočino in visočino« resnice Božje besede, še posebej tiste, ki se nanaša na življenje in nauke Jezusa Kristusa. Želimo, da bi naši učenci »poznali Kristusov um«, da bi ga povsem spoznali kot živo, čutečo osebo. (1. Korinčanom 2:16) To jim bo seglo v srce.
12 Vendar upoštevaj, da je Pavel rekel: »In spoznati (grško gnonai’‚ spoznati »praktično, z izkušnjami«) ljubezen Kristusovo, ki presega spoznanje.« Kristusovo »ljubezen« lahko spoznamo, ko izvemo, kaj Biblija pove o njegovi življenjski poti in načinu ravnanja z drugimi. Toda šele tedaj, če posnemamo osebnost, kakršna je Kristusova, lahko iskreno cenimo njegove občutke. Na ta način pridemo z izkušnjami do spoznanja »ljubezni Kristusove, ki presega spoznanje«.
13., 14. a) Kako lahko našim učencem pomagamo posnemati Jezusove lastnosti? b) Kako bo trud, da bi bili podobni Jezusu, pomagal učencem razviti dober odnos z Jehovo? c) Na kaj moramo, razen na pravi temelj, še paziti?
13 Zato pri polaganju temelja usmeri pozornost na Jezusove lastnosti — na njegovo ljubezen (Janez 15:13, 14), toplino in občutke (Matevž 11:28—30), ponižnost (Janez 13:1—15) in sočutje (Marko 6:30—34), če jih naštejemo samo nekaj. Spodbudi svoje učence, da posnemajo te lastnosti v svojem načinu življenja. Tako je položen dober temelj, na katerega je potem potrebno graditi še druge važne lastnosti. Včasih, kadar se pogovarjata o biblijskih zapisih glede Jezusa, bi bilo dobro nekoliko počakati in vprašati: ‚Ali ste opazili, kakšno lastnost je Jezus pokazoval? Kako bi lahko vi še več pokazovali to lastnost v vašem življenju?‘ Pojasni, da bo posnemanje Kristusove osebnosti pomagalo interesentu razviti močan, zaupen odnos z Jehovo. Kako? Zato ker Jezus tako popolnoma odraža osebnost svojega Očeta, da mi, kadar posnemamo Jezusa, dejansko posnemamo samega Jehovo! (Janez 14:9)
14 Imeti pravi temelj je pomembno, toda ali je to dovolj? Pavel odgovarja: »Vsak naj gleda, kako nanj zida.« Da, kako je z materialom, ki ga uporabljamo pri gradnji zgradbe, ki bo stala na teh temeljih?
Ognjevarni materiali
15., 16. a) Kakšno očitno nasprotje je apostol Pavel opisal v 1. Korinčanom 3:12? b) Katero vprašanje se pojavlja glede Pavlove ponazoritve?
15 To nas privede do 12. vrste 3. poglavja 1. Korinčanom, kjer Pavel govori o različnih gradbenih snoveh: »Če pa kdo zida na ta temelj zlato, srebro, drago kamenje, drva, seno, strn ...« Kakšne raznolike, povsem nasprotne snovi! Ali Pavel predlaga, naj v naše učence gradimo z vsakim malo? Očitno ne. Upoštevaj, kako se glasijo nekateri drugi prevodi: »Nekateri bodo pri izgradnji temelja uporabili zlato ali srebro ali drago kamenje; drugi bodo uporabili les ali travo ali slamo.« (Todays English Version) »Na tem temelju lahko gradiš z zlatom, srebrom in dragulji ali z lesom, travo in slamo.« (Jeruzalem Bible) Pavel je očitno hotel pokazati dva različna načina gradnje. Na eni strani so čudovite palače, okrašene z zlatom, srebrom in dragocenimi biseri. Njihovo nasprotje so s slamo krite kolibe, katerih stene so narejene iz osušene trave pomešane z blatom, ki jih podpirajo deske ali leseni strebri.
16 Ob uporabi Pavlove ponazoritve se pojavi vprašanje: kaj gradiš, ko poučuješ druge, »palače« ali kolibe«? Razlog, zakaj so nekateri mladi in novi odpadli, je lahko v tem, da niso bili v celoti grajeni z enakimi materiali. V čem je razlika? Razmere v starodavni skupščini v Korintu ponazarjajo razliko med gradnjo z ognjevarnimi in gorljivimi snovmi.
17., 18. a) Kakšen resen problem je obstajal v Korintski skupščini in kako je Pavel pojasnil zadevo? b) Kateri je torej ključni dejavnik za ugotavljanje ali gradimo z »zlatom« ali »slamo«?
17 Pavel je storil svoj del pri polaganju pravega temelja, vendar so v Korintu nekateri očitno gradili z ‚lesom, senom in slamo‘ — s šibkimi materiali, ki predstavljajo lastnosti, ki niso trpežne, trajne. (1. Korinčanom 3:12) Tako je Pavel pisal bratom: »Prepiri so med vami. Menim pa da vsak vas govori: Jaz sem Pavlov, jaz pa Kefov, a jaz Kristusov. Je li Kristus razdeljen?« (1. Korinčanom 1:11—13) Člani skupščine so se razdelili v stranke. In zakaj? Ker so preveč pozornosti posvečali določenim ljudem. Zato jim je Pavel naravnost rekel: »Kaj je torej Apolo? in kaj Pavel? Služabnika sta, po katerih ste vero sprejeli ... jaz sem sadil, Apolo je zalil, toda Bog je dal, da je zraslo.« (1. Korinčanom 3:5—7)
18 Na kratko, problem je bil ta: Ker se je nekaterim članom skupščine v Korintu zdelo pomembno, kateremu človeku sledijo, niso imeli tesnega, zaupnega odnosa z Jehovo. To je ključni faktor pri ugotavljanju, ali gradimo »z zlatom« ali »slamo«, gradimo »palače« ali »kolibe«.
19. a) Kako lahko nekdo, ki poučuje, nenamerno usmerja preveč pozornosti nase ali na druge ljudi? b) Kaj se moramo truditi delati, če želimo graditi z »zlatom, srebrom in dragim kamenjem«?
19 Iz tega se lahko veliko naučimo: Nekdo bi lahko rekel: ‚Saj vendar jaz ne učim druge, da bi sledili nekemu človeku.‘ Vseeno se to lahko hitro zgodi, čeprav mi nismo tako nameravali. Na primer, če učenec kaj vprašuje in mi vedno znova rečemo, ‚brat (ali sestra) ta in ta, pravi ...‘, lahko nenamerno usmerjamo preveliko pozornost na nepopolnega moškega ali žensko! Ali pa, kadar se postavi vprašanje, rečemo, ‚no, nisem siguren, toda jaz lahko rečem ...‘, lahko nevede preveč očitno opozarjamo nase! Zapomni si, da učenec zlahka razvije vzvišeno mnenje o svojem učitelju. (Primerjaj Dejanja apostolov 10:25, 26 in Razodetje 19:10.) Če želimo graditi »palače«, moramo paziti, da ne bi gradili učence, ki bi sledili ljudem. Namesto tega moramo našim učencem pomagati razvijati tesen odnos z Jehovo. V ta namen moramo graditi z »zlatom, srebrom in dragocenimi kamni.« Kaj pa ti predstavljajo?
20. Kaj predstavljajo ‚zlato, srebro in drago kamenje‘? (Pregovori 3:13—15)
20 Primerjava biblijskih stavkov, kot so Psalm 19:7—11, Pregovori 2:1—6 in 1. Petrov 1:6, 7, pokaže, da se zlato, srebro in drago kamenje včasih uporabljajo v simboličnem smislu, da bi se predstavilo lastnosti, kot so močna vera, božanska modrost, duhovno razločevanje, zvestoba, ljubeče cenjenje do Jehove in njegovih zakonov. Takšne lastnosti so nujno potrebne, da bi nekdo imel močan, zaupen odnos z Bogom Jehovo. Te lastnosti sestavljajo osebnostno strukturo, katero bi se morali truditi vgraditi v tiste, ki jih poučujemo. Ali gradiš na ta način?
Ali bodo vzdržali »ogenj«?
21. a) Zakaj je tako pomembno, da v tistih, ki jih poučujemo, gradimo trpežne lastnosti? b) Kaj predstavlja »ogenj«?
21 Zakaj je tako pomembno, da prispevamo h gradnji takšnih trpežnih lastnosti v ljudeh, ki jih poučujemo? Apostol Pavel dalje pojasnjuje: »Vsakega delo postane očitno, kajti dan ga razodene, ker se v ognju odkrije in ogenj preizkusi delo vsakega, kakšno je.«. (1. Korinčanom 3:13) Tako bo »ogenj« preizkusil, kar smo zgradili. Kaj tukaj predstavlja »ogenj«? Nasilno fizično preganjanje? Očitno ne. Upoštevati je treba, »da bo delo vsakega« podvrženo »ognju«, vendar niso vsi kristjani hudo preganjani. Zato »ogenj« predstavlja vsakršne pritiske ali skušnjave, ki lahko uničijo duhovnost nekoga.
22. Kakšne ognjene preizkušnje lahko nekateri doživijo?
22 Za nekatere lahko pride »ogenj« v obliki spornega vprašanja nevtralnosti. Nekoga se, na primer, sili k političnemu udejstvovanju, ali pa mu grozi zaporna kazen. (Janez 15:19) Včasih pa je lahko »ogenj« komaj opazen. Morda je to želja, da gledamo filme ali TV program, ki prikazuje spolnost ali nasilje. Za krščansko mladino lahko pride »ogenj« v obliki izpostavljanja spolnim izzivanjem, povabila k uživanju mamil ali pritiska, da bi sodelovali v izprijenih posvetnih zabavah. Ker vsakdo želi, da bi ga drugi sprejeli medse, lahko to predstavlja ogromen pritisk na mlade kristjane, da bi se prilagodili. (1. Janezov 2:16)‚
23. a)Katera vprašanja se pojavljajo glede soočenja s takšnimi preizkušnjami in od česa je odvisen odgovor? b) O čem bomo razpravljali v naslednjem članku?
23 Mnogi pravi kristjani so uspešno prestali takšne ognjene preizkušnje. Žalostno pa je reči, da vsem to ni uspelo, zato se moramo vprašati: Kako se bodo tisti, ki smo jih mi poučevali, borili, ko jih bo zajel »ogenj«? Ali bodo podobni čudoviti palači, okrašeni z ognjevarnim zlatom, srebrom ali dragim kamenjem in bodo trdno stali? Ali pa bodo podobni kolibi, narejeni iz lesa, sena in slame ter bodo zgoreli? Seveda je mnogo odvisno od samega učenca. Istočasno pa je mnogo odvisno od nas kot učiteljev — kako smo sami zgrajeni. Zato ostaja vprašanje: Kako ti gradiš takšne trpežne lastnosti v tistih, ki jih poučuješ? O tem bomo razpravljali v naslednjem članku.
Lahko pojasniš?
◻ Kako je v poučevanje drugih vključena združena gradnja?
◻ Kako boš položil Kristusa kot »temelj«?
◻ Kaj se lahko naučimo iz tega, kar se je zgodilo v skupščini starodavnega Korinta?
◻ Kaj je »ogenj« in kako to poudarja važnost gradnje trpežnih lastnosti v drugih?
[Slika na strani 8]
Kadar poučuješ druge, ali gradiš z ognjevarnimi ali vnetljivimi materiali?