Pomagaj svojim otrokom, da bodo blizu Bogu

Z nekaj manj kot tisoč besedami so pisci Biblije opisali prvih trideset let Jezusovega življenja. Toda o njegovih zadnjih treh in pol letih poročajo z desettisočimi besedami. Tako je zato, ker je javna služba Jezusa Kristusa glavna tema evangelijev — ne pa njegovo rojstvo, otroštvo in mladeniška doba. Pa vendar kratek pregled Jezusovega otroštva v Bibliji jasno pokaže, da so lahko tudi mladi blizu Boga.

Če odpremo svojo Biblijo pri 2. poglavju Lukeževega poročila, beremo, kako je dvanajstletni Jezus ‚sedel v templju sredi učiteljev‘ Božjega zakona. »Poslušal in spraševal« jih je, tako da so se čudili ‚njegovemu razumevanju in njegovim odgovorom‘. (Lukež 2:46, 47) Nadalje beremo, da je, ko je odraščal, še napredoval v modrosti in razumevanju. (Lukež 2:40, 52)

Kako lahko pojasnimo to Jezusovo nagnjenje k duhovnosti? Do neke mere je to bila zasluga njegovih staršev. Kot Hebrejca sta bila dolžna vzgojiti otroka po Jehovinih nasvetih. Božji prerok Mojzes je rekel? »Te besede, ki ti jih danes zapovedujem, naj bodo v tvojem srcu. In marljivo jih uči otroke svoje ter govori o njih, sedeč v svojem domu in hodeč po poti, ko ležeš in ko vstaneš.« (5. Mojzesova 6:6, 7) Bog je nedvomno poskrbel, da se je njegov Sin rodil v družini, ki je ta nasvet upoštevala. Starši naj bi danes pokazovali enako zanimanje za svoje otroke. Ali ti pomagaš svojim otrokom spoznati Jehovo in pridobiti željo, da mu služijo?

»Od mladih nog«

Poučevanje o duhovnih stvareh ni nekaj, kar lahko enostavno odlagamo, dokler otroci ne bi bili malo večji. Timotej, na primer, je zrasel v izrednega kristjana. Toda »od mladih nog« je bil poučevan v Svetem pismu. (2. Timoteju 3:15) Tako lahko včasih vidimo krščanske matere, kako glasno prosijo Jehovo za blagoslov, preden dajo svojemu dojenčku stekleničko s hrano. Nič čudnega ni, če ti otročiči kmalu rečejo »Amen« na koncu takih molitev! To je prvi mali korak, ki je v pomoč pri nadaljnjem razvijanju cenjenja vseh duhovnih in materialnih darov, ki jih prejemajo od Boga.

Pri Michelu in Sefori (sedem in osem let) so vidni rezultati dobrega poučevanja staršev. Ko sta nekoč šla s svojimi starši na izlet, sta se sama spomnila in prosila Boga za vodstvo in zaščito. Ko so prišli na cilj, se otroka nista pozabila zahvaliti Jehovi za to, ker so srečno prispeli.

Kristjan in Erik (tri in šest let) sta odšla s starši v park. Kot se včasih zgodi z majhnimi otroki, sta se izgubila. Kako je bilo, ko so ju starši končno našli? Pravkar sta molila k Jehovi, da jima pomaga!

V marsičem lahko uspešno poučimo otroke, ko so še precej majhni. Na nekem velikem kongresu Jehovinih prič v Belgiji so pripeljali triletnega Gina na oder, kjer je sedel na visok stol. Predavatelj ga je prosil, naj pred poslušalci pove imena vseh 66 knjig Biblije. Jih lahko ti našteješ? Gino jih je znal! Še naprej je napredoval, zahvaljujoč poučevanju staršev, in danes služi kot potujoči nadzornik Jehovinih prič. Seveda nimajo vsi otroci enakih sposobnosti za učenje, toda ta primer pokaže, kako koristno je poučevanje o duhovnih stvareh.

Malim otrokom lahko prenesemo določeno razumevanje biblijskih naukov. Štiriletni Kaj iz kneževine Luksemburg, se v vrtcu ni hotel pridružiti ostalim otrokom pri molitvi. Ko so ga vprašali zakaj, je odgovoril: »Mi ne verjamemo v troedinega boga!« Seveda Kajeva predstava o katoliškem troedinem božanstvu verjetno ni bila povsem pravilna, toda zadostna, da je vedel, da se k takemu božanstvu ne moli! (Marko 12:29)

Bog naj postane sestavni del njihovega življenja

Otroci imajo včasih probleme. Namesto da bi jih zadržali zase, jih lahko zaupajo staršem. Toda starši naj bi prav tako spodbudili otroke, da »vržejo svoje breme na Jehovo«. (Psalm 55:22) Lahko jim pomagajo razumeti, da Jehova ne prezira njihovih prošenj, kajti Jezus Kristus, njegov Sin, je rekel: »Pustite otročiče, naj pridejo k meni.« (Marko 10:14) Otroke je treba poučiti, da molijo k Bogu po Jezusu Kristusu. (Janez 14:6)

Ko se otroci nauče, da se opirajo na Jehovo za pomoč in vidijo rezultate tega, to pogosto značilno vpliva na njihovo vero. Jacquy, mladenič, ki sedaj služi v neki podružnici Skupnosti, je pri štirinajstih letih doživel naslednje: »Tistega leta je bil planiran pokrajinski sestanek konec tedna, malo pred zaključnimi izpiti. Problem je bil v tem, da nam je dal učitelj šele v petek gradivo za pripravo. Potem ko sem se pogovoril s starši, smo se odločili, da ne bom izpustil kongresnega programa, čeprav bi mi ostalo za učenje zelo malo časa. (Hebrejcem 10:24, 25) Molil sem k Jehovi, da mi pomaga, da se za izpite kar najbolje pripravim.

Prišel je ponedeljek in vsi učenci smo bili zelo nervozni, ker smo prvič imeli ustne izpite. Spet sem molil k Jehovi, da bi bil z menoj. In kaj se je zgodilo! Od vseh učencev sem dobil najboljše ocene iz predmetov, ki so bili tisti dan na vrsti. Eden učiteljev iz komisije mi je postavljal še dodatna vprašanja in nato pripomnil: ‚Hotel sem le videti, koliko še zna.‘ Toda znal sem odgovoriti na vsa vprašanja.«

Kaj se je naučil Jacquy iz tega čudovitega izida? »Doživljanje Jehovine pomoči me je še bolj približalo njemu. Naučil sem se, da ni potrebno, da smo glede nečesa zaskrbljeni, temveč bi se morali obrniti k Bogu Jehovi z vsakršnimi molitvami in prošnjami.« (Filipljanom 4:6, 7)

Da, važno je, da pomagamo svojim otrokom »spoznavati« Jehovo, ga narediti za sestavni del njihovega vsakdanjega življenja. Ko bodo sami izkusili, da je Jehova z njimi pri njihovem ravnanju, ali ne bodo še bolj spodbujeni, da mu dalje zvesto služijo, kot pa če bi le poslušali in brali o njemu? Takšno poučevanje seveda ni lahko. Toda otroci ne bodo kmalu pozabili navdušenja in vestnosti svojih staršev, ki jim prenašajo duhovno dediščino spoznanja o Jehovi. Tudi Jehova ne bo pozabil takšnega vestnega truda. (Hebrejcem 6:10—12) Tisti, ki imate otroke, pomagajte jim doseči nagrado, ki jo naš nebeški Oče postavlja pred tiste, ki ga poznajo in katere on pozna — to je »večno življenje«. (Janez 17:3)

[Poudarjeno besedilo na strani 6]

»Mi ne verjamemo v troedinega boga!«