Kadar učiš, doseži srce
1., 2. a) Kaj zahteva graditi v drugih globoko cenjenje za Jehovo in njegova merila? b) Zakaj je potrebno več kot le posredovanje potrebnega spoznanja?
ČE lahko na hitro postaviš barako ali kolibo, palače seveda ne moreš narediti čez noč. Tako je tudi pri pridobivanju učencev. Ni majhna naloga zgraditi v drugih globoko cenjenje za Jehovo in njegova merila. To zahteva določen čas in sposobnosti za gradnjo take »palače«.
2 Da bi se to izvedlo, je potrebno več kot le posredovanje spoznanja. Kakor je rečeno v Pregovorih 3:1: »Sin moj, nauka mojega ne zabi, temveč zapovedi moje naj hrani srce tvoje.« Naši učenci morajo biti poučevani o tem, kaj pravi Biblija. Še več kot to, biblijska resnica mora biti vtisnjena v njihova srca. Da, doseči moramo srce, če hočemo zgraditi ognjevarne lastnosti v tistih, ki jih poučujemo, pomagati jim moramo, da razvijejo močan odnos z Jehovo Bogom.
3. a) Zakaj je »umetnost poučevanja« v taki meri povezana z doseganjem srca? b) Koga bi morali imeti v mislih pri pregledovanju nekaterih praktičnih predlogov?
3 Res je to laže reči, kot pa storiti. Da bi dosegli srca, ne potrebujemo samo ustrezen gradbeni material, temveč moramo uporabiti tudi »umetnost poučevanja«. (2. Timoteju 4:2) Ni dovolj, da našim učencem povemo resnico. Nasprotno, »umetnost poučevanja« pomeni, da jim pomagamo razmišljati in utemeljiti naučeno. Naša bistroumnost ali metode ne bodo povzročile duhovne rasti; odločilen je Božji blagoslov. (1. Korinčanom 3:5, 6) Vendar bomo navedli nekaj predlogov, ki nam lahko pomagajo doseči srca drugih. Ob pregledovanju teh točk imej v mislih tiste, ki jih poučuješ — tvoje učence in tvoje otroke.
Bodi dober zgled
4. a) Katera je prva stvar, ki je Jezusu omogočila, da je bil učinkovit v doseganju drugih? b) Zakaj je važno, da pri poučevanju drugih damo pravilen zgled?
4 Imamo lahko kakšen boljši primer doseganja src ljudi od Jezusa Kristusa? Zakaj je on bil tako učinkovit v doseganju ljudi? V prvi vrsti je Jezus delal tako, kot je pričeval, s tem je bil izreden zgled svojim učencem, da ga posnemajo. (Janez 13:15; 1. Petrov 2:21) To je torej prvi predlog: daj pravilen zgled. Ali ni logično, da bi morali sami imeti iste trpežne krščanske lastnosti, ki jih želimo zgraditi v drugih? Jezus je to takole rekel: »Vsak dobro izšolan učenec bo kot njegov učitelj.« (Lukež 6:40; The New Berkeley Version)
5. Kako Biblija pokaže povezavo med dajanjem pravilnega zgleda in doseganjem srca drugih?
5 Biblija večkrat poudarja povezavo med dajanjem pravilnega zgleda in doseganjem srca drugih. Na primer, v 5. Mojzesovi 6:4—6 pokaže, da mora ljubezen »biti v tvojem (staršev) srcu«, preden jo lahko vsadiš v otrokovo srce. (Pregovori 20:7) Nasprotno je Jezus grajal hinavske farizeje takratnega časa, ker so »govorili, ne pa delali.« Je zato sploh čudno, da so srca ljudi postala »nesprejemljiva«? (Matevž 23:3; 13:13—15)
6. Zakaj je pomembno, da živiš v skladu s tem, kar učiš? (Rimljanom 2:21—23)
6 Zato mora biti tvoje poučevanje v skladu s tvojimi postopki. Če na primer želiš v interesentu ali otroku zgraditi vero v Jehovo in željo, da bi mu ugajali, potem bi morali videti v tvojih molitvah, govorjenju in postopkih dokaze takšne ljubezni in želje v tebi! Če želiš človeku vcepiti močno predanost biblijskim merilom, bo še kako dobro videl, da si ti s svojimi besedami ali deli zaobšel ta načela! Tisti, ki jih poučujemo, še posebej naši otroci, posvečajo često več pozornosti temu, kar delamo, kot tistemu, kar govorimo. Kadar bodo drugi videli, da živimo tako, kakor učimo, bomo imeli več možnosti, da dosežemo njihova srca.
Postavljaj vprašanja
7., 8. Od česa je v veliki meri odvisen naš uspeh pri doseganju drugih? b) Zakaj nam bo postavljanje vprašanj pomagalo pri doseganju srca?
7 Drugi predlog, drugo, kar je Jezusa naredilo tako učinkovitega učitelja, je uporaba vprašanj. Jezus je bil umetnik v navajanju ljudi k razmišljanju in razsojanju. (Matevž 17:24—27) V velikem je tvoj uspeh pri doseganju src tistih, ki jih poučuješ, odvisen od postavljanja vprašanj. Zakaj ?
8 Najprej, s postavljanjem vprašanj lahko ugotoviš, če ta oseba razume, kar se je naučila. Navsezadnje, če ni razumela in sprejela poučevanja, kako bi lahko to pognalo korenine v njenem srcu? (Lukež 8:15) Drugo, da bi dosegli srce, je dobro vedeti, kaj je v srcu. Predsodki in krivi religiozni nauki so lahko močno zasidrani. Ker ne vemo, kaj je v srcu, moramo postavljati vprašanja, ki bodo poučevane še posebej navedla, da s svojimi besedami izrazijo občutke svojega srca. Preglejmo nekaj primerov.
9., 10. Ponazori učinkovito uporabo vprašanj o glediščih.
9 Denimo da razpravljata o 10. poglavju »Moč zlih duhov« iz knjige »Tudi ti lahko večno živiš v raju na Zemlji«. Prišla sta do 18. odstavka na strani 97, kjer se natisnjeno vprašanje glasi: »Kaj bi morali storiti kot starodavni Efežani, če hočemo opustiti spiritizem?« Tvoj učenec lahko pravilno odgovori, tako kot piše v odstavku, toda kaj v resnici misli? Morda se mnogo let ukvarja s spiritizmom in tako globoko verjame vanj. Če je tako, ali je sedaj prepričan, da bi moral prekiniti s tem? Lahko ga vprašaš: ‚Kako vi mislite o tem? Kako bi lahko to uporabili v svojem življenju?‘ Način njegovega odgovora lahko odkrije, v kolikšni meri se je to dotaknilo njegovega srca.
10 Vzemimo nadaljnji primer, s svojim otrokom pregleduješ 26. poglavje »Borimo se, da bi delali, kar je prav« iz iste knjige. Na strani 220 »b« vprašanje 8. odstavka glasi: »Kakšno stališče je imel neki mladenič, da bi si ga bilo vredno privzeti?« Tvoj otrok lahko najprej da odgovor na osnovi odstavka, ne da bi dejansko izrazil svoje občutke. Potrebno je prijazno prodreti malo globlje: ‚Toda kaj ti misliš o tem? Se zdi tebi to gledišče razumno?‘ Lahko mu pomagaš s primerom: ‚Denimo, da nekateri v šoli kadijo in ti ponudijo cigareto? Kaj, če se bo večina drugih, ki to opazujejo, pričela norčevati iz tebe, ker je nisi vzel? Kaj bi storil?‘ Kadar se vprašanj poslužujemo preudarno, nam lahko pomagajo ugotoviti, kaj je v otrokovem srcu.
11. a) Zakaj je pri postavljanju teh vprašanj treba biti previden? b) Zakaj bi morali biti starši še posebej oprezni, kadar njihovi otroci izražajo nepravilna gledišča? (Kološanom 3:21)
11 Vendar moraš biti preudaren, oprezen. Včasih te lahko odgovori na takšna vprašanja presenetijo ali razočarajo. Kaj tedaj? Če gre za občutljivo stvar, bi bilo morda najbolje, da ne vztrajaš v tem, ampak rečeš: ‚Pustiva zdaj to. K temu se bova vrnila kdaj drugič.‘ (Janez 16:12) Še posebej morajo biti previdni starši. Kadar gre za izražanje napačnega gledišča, kontroliraj svoja čustva. Saj ne želiš poškodovati to vez — pogovarjanje. Če se bo tvoj otrok bal povedati, kaj misli, kako boš vedel, kaj je v njegovem srcu, da bi mu pomagal?
Poudari, kako razumno je ubogati Božje zakone
12., 13. a) Kdaj bo spoznanje, da je modro poslušati Jehovine zakone, seglo v srce tvojega interesenta? b) Kako bo interesent laže spoznal, da je poslušnost Jehovinim zakonom pot modrosti?
12 Tretji predlog je, da pomagamo interesentom videti, kako razumna je poslušnost Božjim zakonom. (5. Mojzesova 4:5, 6; 10:12, 13) To mu lahko seže v srce. Kako? No, če je prepričan, da je držanje Jehovinih zakonov v njegovo največjo korist, ga lahko to navede, da ljubi Boga in se trudi, da bi mu ugajal. (Psalm 112:1)
13 Kako lahko pomagaš tistim, ki jih poučuješ, da bi spoznali, kako pametno je poslušati Božje zakone? Morda lahko to ponazorimo tako, da primerjamo Jehovin zakon z znaki »Ni prehoda«. Čeprav je ta znak sam po sebi opozorilo, ali se ne strinjaš, da smo prej pripravljeni upoštevati takšen ,znak, če ta vsebuje tudi razlog za opozorilo? Če na primer znak opozarja »Ni prehoda — visoka napetost«, tedaj lahko mimoidoči ve, v kakšni nevarnosti je, in bo prej poslušal opozorilo.
14. a) Na kakšen način lahko skupaj z interesentom razmišljaš, da bi mu pomagal spoznati, zakaj je neki postopek razumen ali nespameten? b) Kateri stavki ponazorijo, da je pomembno odkriti razlog, zakaj je neka smer dobra ali slaba?
14 Podobno je z Božjimi zakoni. Svojemu interesentu ne povej enostavno, kaj Biblija pravi o pravilnem in napačnem; pomagaj mu spoznati, zakaj je določeno ravnanje razumno ali nespametno. Skupaj se prepričajta, kako mu bo poslušnost do zakonov koristila. Pomagaj mu spoznati, kakšne bodo posledice, če teh zahtev ne bo spoštoval. Biblija včasih to sama prikaže. Preberi si, prosimo, Pregovore 22:24, 25; 23:4, 5; 24:15, 16, 19, 20. Upoštevaj, da v vsakem primeru Biblija pove tudi razlog, zakaj je neka pot dobra ali slaba.
15. Z vprašanji in citati, ki so navedeni, razloži, kako modro je poslušati, kar Bog pravi o nepoštenosti in nečistovanju.
15 Za ponazoritev pretehtaj, kako naslednja vprašanja in biblijski citati poudarjajo, kako modro je poslušati Božje zakone.
Laž, kraja: Zakaj je nepoštenost škodljiva? (Pregovori 15:27; 20:10; Razodetje 21:8) Zakaj se ti splača biti v ravnanju z drugimi pošten? (Pregovori 3:3, 4; 12:19; Hebrejcem 13:18)
Nečistovanje: Kako nam lahko nemorala škodi? (Pregovori 5:9; 7:21—23; 1. Korinčanom 6:18) Kako lahko škodljivo učinkuje na druge? (1. Tesaloničanom 4:6; 1. Korinčanom 5:6; Hebrejcem 12:15, 16) Kakšna je korist, če se držiš biblijskih moralnih meril? (Pregovori 5:18, 19; Hebrejcem 13:4)
Zatem ko sta na ta način razmišljala o biblijskem zakonu, lahko vprašaš: ‚Ali čutite, da ima Jehova v mislih naše najboljše koristi? Ali se strinjate, da nas njegovi zakoni ne prikrajšajo za dobre stvari?‘
16. Kakšne učinke lahko ima takšno razmišljanje na tvojega učenca?
16 Med samim študijem podobno razmišljaj o Božjih zakonih glede pijančevanja, plačevanja davkov, kajenja, krvi itd. Na ta način boš svojemu učencu ali otroku pomagal videti, da so vsi Božji zakoni v naše dobro. Tvoj učenec ne bo vedno potreboval razloge, da bi bil poslušen Bogu. Toda nekaj primerov mu lahko pomaga, da dosežemo njegovo srce in ga spodbudimo, da želi ugajati Bogu. Tako bo, ko pride »ogenj« ali preizkušnje, mnogo bolj pripravljen poslušati Božjo besedo. (1. Korinčanom 3:13)
Pomagaj jim spoznati Boga
17. Kateri nadaljnji predlog ti lahko pomaga, da dosežeš srce tvojega interesenta (učenca)?
17 Četrti predlog je: pomagaj svojemu učencu spoznati Boga. (Janez 17:3) Narediti moraš več kot le pomagati učencem spoznati, da Jehova obstoja in ima ime, pomagaj mu, da ga globoko spozna. To mu bo seglo v srce, spoznati Jehovo pomeni namreč ljubiti ga.
18. Kako lahko med preučevanjem usmeriš pozornost na Jehovine lastnosti?
18 Kako lahko pomagaš svojemu učencu, da Jehovo pobliže spozna? Predvsem ne moreš nekoga ljubiti, dokler ne poznaš njegovih lastnosti, njegovih del. Zato med preučevanjem misli na to, da vedno usmerjaš pozornost na Jehovine izredne lastnosti. To se običajno da storiti, neglede na to, kaj preučujeta. Ko se, na primer, pogovarjata o odkupnini, lahko ob primerni misli vprašaš: ‚Kako nam ta odkupna priprava lahko pove, kako zelo nas Jehova ljubi?‘ Ali pa kadar pregledujeta Božje dopuščanje zla, vprašaš: ‚Kako je Jehova pokazal veliko potrpežljivost kljub človeški krivičnosti?‘ ali ‚Kako je Jehova pokazal izredno modrost, ko je obravnaval upor v Edenu?‘ Takšna razmišljanja bodo pomagala v tvojem učencu zgraditi močan občutek predanosti Jehovi. Pričel bo gledati na Jehovo kot osebo, katere lastnosti so prikupne, vabljive.
19., 20. a) Kaj je še potrebno, da bi Jehovo dodobra spoznali? b) Kako doživljaj v tem odstavku ponazarja pomembnost dajanja pravilnega zgleda glede molitev?
19 Nadalje, nekoga ne moreš resnično dobro spoznati brez neke vrste stikov. Podobno tvoj interesent ne bo imel zaupnega odnosa z Jehovo, ne da bi imel stik z njim. Upoštevaj to in uči svojega interesenta, kako naj moli. Pomagaj mu, da bo videl, za kaj vse je pravilno, primerno moliti. (1. Janezov 5:14) Gradi v njem cenjenje do Jehove kot osebe, ki sliši molitve in odgovarja nanje. (Psalm 65:2) Spodbudi ga, da mu pove svoje najgloblje občutke, ‚izlije naj svoje srce‘ Jehovi. (Psalm 62:8)
20 Tudi pri tem je ponovno važen tvoj zgled. Ali tvoje molitve odražajo globino tvoje predanosti Bogu? To lahko zelo ugodno učinkuje na tiste, ki jih poučuješ, tudi na tvoje otroke. Preglej naslednji doživljaj.
Pred nekaj leti je krščanski par učil svojega triletnega fantka, kako se moli. Neki večer, zatem ko je molil k Jehovi, da bi blagoslovil mamico in očka, je deček prosil Jehovo naj blagoslovi še »Vali«. Kdo je bil »Vali«? Njegovi starši tega niso vedeli, toda deček je zanj redno molil! Na koncu, ko sta ugotovila v čem je stvar, sta bila zelo presenečena. Deček je molil za brate v Malaviju (ki so v tistem času doživljali preizkušnje), vendar je to po svoje izgovarjal kot »Vali«. Bistvo je v tem, da je deček slišal moliti na ta način in posnemal je njun dober zgled. Samo zamisli si, kako radostna sta bila starša! Ali to ne prikaže, kako pomembno je dajati pravilen zgled, kadar učimo druge, kako naj molijo?
Nagrada
21. a) Kaj lahko kot krščanski graditelj v skladu s 1. Korinčanom 3:14, 15 pričakuješ? b) Je »nagrada« večno življenje v Božjem novem svetu? Pojasni.
21 Če torej hočemo v drugih graditi z ognjevarnimi lastnostmi in jim pomagati razvijati dober odnos z Jehovo, moramo doseči njihova srca. Morda to ne bo lahko, vendar je nagrajujoče. Pavel je to naznanil, ko je rekel: »Če ostane komu delo, katero je postavil na njem, prejme plačilo, če mu delo ne zgori (ker je slabo gradil, ni uporabljal ognjevarnih materialov), prejme škodo (se pravi, kar je zgradil, bo izgubil v »ognju«), sam pa bo zveličan (rešen, NS), ali tako kakor po ognju.« Kaj je »nagrada«? Pavel očitno ni mislil na nagrado večnega življenja v Božjem novem svetu, kajti opažamo, da tisti, ki je slabo gradil, izgubi »nagrado«, čeprav je sam lahko rešen, če pride skozi »ogenj« (1. Korinčanom 3:14, 15)
22., 23. a) Kakšno nagrado je prejel apostol Pavel v zvezi s krščanskimi brati v Tesaloniki? b) Kakšna »nagrada« je naša srčna želja in kako jo lahko dobimo?
22 Kaj je potem ta »nagrada«? Pavel je rekel Tesaloničanom nekaj, kar osvetljuje to. Tamkajšnjim preganjanim kristjanom je Pavel pisal: »Kajti kdo je naše upanje ali veselje, ali slave venec? Ali ne tudi vi, pred Gospodom našim Jezusom Kristusom ob prihodu njegovem? Vi ste zares slava naša in veselje, naš ponos in veselje.« (Today’s English Version, 1. Tesaloničanom 2:19, 20) Pavel je pomagal Tesaloničanom na pot resnice. Čeprav so od vsega začetka doživljali preganjanja, so trdno stali. Pavlova nagrada je bila radost, ko je videl, kako vztrajajo kljub nasprotovanju. To je dokazovalo, da je Pavel dobro gradil.
23 Podobno je z nami. Ali ni tvoja srčna želja pomagati tistim, ki jih poučuješ, in v njih razvijati trpežne krščanske lastnosti, ki jim bodo omogočale trdno stati kljub skušnjavam in pritiskom, ki lahko pridejo nadnje? Da, kako nagrajujoče je videti, kako tvoji interesenti in tvoji otroci zdržijo ognjene preizkušnje! To dokazuje, da si dobro gradil. Naj bo to tvoja nagrada, ko si gradil na pravem temelju z ognjevarnimi materiali in ko si prosil Jehovo naj blagoslovi tvoje napore.
Se lahko spomniš?
◻Da bi dosegel srce —
◻ Zakaj je pomembno dajati dober zgled?
◻ Kakšne vrste vprašanja so v pomoč in zakaj?
◻ Zakaj mora tvoj interesent spoznati modrost pokoravanja Božjim zakonom?
◻ Zakaj moraš interesenta učiti moliti?
[Slika na strani 13]
Ali tvoje molitve odkrivajo globino tvoje predanosti Bogu? To lahko seže v srce tvojega otroka