Krščansko gledišče o bogastvu

SI morda pred nedavnim bral pismo apostola Pavla, naslovljeno Timoteju, še posebej 6. poglavje od 6. do 19. vrste. V teh vrstah je poudarjeno, da bi morali kristjani imeti uravnovešeno stališče glede tega, kakšno vlogo ima bogastvo v njihovem življenju. Pismo je bilo poslano Timoteju, ko je bil v bajeslovno bogatem mestu Efez. Kristjani, ki so živeli v tem velikem trgovskem središču, so se morali boriti proti težnji, da gledajo na posvetno bogastvo kot na nekaj velikega. V teh stavkih se na kratko svetuje: Naj bomo zadovoljni s tem, kar imamo, ne težiti za tem, da bi obogateli; bogati naj svojega upanja ne postavljajo v materialne stvari, namesto tega naj bi vsi bogateli v dobrih delih in bili velikodušni.

Zaradi enostranskega gledanja na bogastvo so ljudje nagnjeni k pohlepu. Pohlep postane nekaj, kar lahko kristjana počasi, toda zanesljivo loči od trdnega držanja zdravih Kristusovih naukov. Ločen od čistega mišljenja resnice, se zatem takšen pogosto zaplete v burne spore s tistimi, ki so znotraj in zunaj skupščine. Taka pot ne vodi k »ničemur (drugemu) kakor k ljubosumju, prepirom, žalitvam, hudobnim podtikanjem, stalnim pričkanjem med ljudmi popačenih misli, ki se držijo daleč od resnice in upajo, da bodo imeli koristi od krščanske vere.« (1. Timoteju 6:3—5; Phillips)

Tako je s tistimi, ki izkoriščajo svoje krščanske stike za osebni finančni »dobiček«. Tako so ob dejansko bogastvo, ki jim ga lahko prinese edino predanost Bogu, »obljuba življenja, sedanjega in prihodnjega«. Pavel zato svetuje vsem, naj bodo zadovoljni z osnovnimi sredstvi za življenje in prebivanje. (1. Timoteju 4:8, 6:8)

Želiš biti bogat?

Kadar se bogati hvalijo, tedaj se lahko drugi pogosto počutijo manjvredne, kar lahko v njih najprej izzove zavist, zatem pa močno, lakomno željo po bogastvu ali vsaj stvarmi, ki si jih z njim lahko kupijo. Njihovo ljubosumje jih lahko tudi navede k napačnemu sklepanju, da je povsem upravičeno izkoristiti bogate in njihovo bogastvo tako, da jih nadlegujejo z izposojanjem denarja in se izmikajo vračanju. Hvaležni smo, ker najdemo v 1. Timoteju 6:6—16 dober nasvet, kako in zakaj naj bi se kristjani izogibali razdiralne želje po bogastvu.

◻ 6:6—8 Redkokdaj bogastvo prinese zadovoljstvo, to je vedno povezano s predanostjo Bogu. Zakaj bi hrepeneli za nečim, kar imajo drugi? Vse te stvari so minljive, saj nismo ničesar prinesli na svet in ničesar ne moremo odnesti.

◻ 6:9 Ni nujno, da so bogati, temveč tisti, ki ‚z vso močjo želijo postati bogati‘, podobni nespametnim živalim in prijemajo za zapeljivo vabo ter so zapleteni v zanko in zasužnjeni s ‚škodljivimi željami‘, ki ‚ženejo‘ ljudi v propad (dobesedno: na dno).

◻ 6:10 Raznovrstne slabe stvari izvirajo iz ‚ljubezni do denarja‘. Zaradi denarja ljudje popačijo pravico, kradejo, se prostituirajo, ubijajo, izdajajo druge in ponarejajo resnico. Iz te vrste ljubezni ne pride nič dobrega. Zakaj? Ker je njena korenina v zlu. Ker so skoraj vse korenine skrite, lahko neoprezni kristjani podcenjujejo ogromno moč zla, osredotočenega v ‚ljubezni do denarja‘. Ravno ‚poseganje za to ljubeznijo‘ — in ne posedovanje denarja — je navedlo ‚nekatere, da so zašli od vere‘. Posledica tega pa je oseba, ‚presunjena s čustvenimi, fizičnimi in duhovnimi bolečinami‘, ker si poskuša pridobiti bogastvo in ga zadržati. Toda samo bogastvo nikoli ne prinaša sreče.

◻ 6:11—16 Razumni kristjani ne težijo za bogastvom, temveč bežijo od pohlepa. Varnostna razdalja ni nikoli prevelika. Svojo moč trošijo za to, da si pridobijo naslednje vrline: ‚pravičnost, pobožnost, vero, ljubezen, stanovitnost, krotkost‘ in tako se lahko ‚trdno oprimejo večnega življenja‘ ter so ‚neomadeževani in neoporečni‘ v očeh Jehove, Kristusa in svojih bratov v veri.

Ali si bogat?

Nekateri kristjani v prvem stoletju so bili premožni, bodisi da so premoženje podedovali ali pa so si ga pridobili z zakonitim delom. Lidija iz Filipov, na primer, je prodajala barve ali barvane tkanine. Ker so bila takrat vijolično obarvane tkanine in oblačila zelo draga, je bila Lidija verjetno precej premožna. Kako je uporabila svoje bogastvo? Lidija ni bila razsipna. Svoja materialna sredstva je ponižno uporabila za to, da pokaže krščansko velikodušnost, in za širjenje dobre vesti. Ravno tako so danes med nami takšne osebe, ki imajo enako duhovno stališče. (Dejanja apostolov 16:14, 15, 40)

V 1. Timoteju 6:17—19 je dober nasvet za tiste, ki želijo posnemati Lidijin zgled.

◻ 6:17 Namesto, da bi se šopirili z bogastvom, se premožne opominja, naj bodo ponižni — naj ne mislijo, da so več vredni od siromašnih. S svojim načinom življenja bi naj dokazali vsem opazovalcem, da ne zaupajo bogastvu, temveč se trdno opirajo na Boga. Na ta način ne dajejo nobenega opravičenega povoda za spotikanje tistim, ki niso bogati; ne spodbujajo druge k pohlepu s pomočjo zavisti. Pravtako ne smejo pozabiti, da sta materialna posest in bogastvo negotova in se lahko stopita hitreje kot sneg pod toplimi sončnimi žarki.

◻ 6:18, 19 Uporabljaj svoje bogastvo in uživaj v njem tako, da pomagaš sebi in drugim služiti Jehovi, se glasi Pavlov nasvet. Bogati naj bi se trudili v vseh smereh, da delajo to, kar je v duhovnem pogledu dobro in naj bodo pripravljeni nuditi materialno pomoč tistim, ki so zares v materialni stiski, in naj uživajo v druženju z vsemi v skupščini, tudi najbolj siromašnimi in najbolj ponižnimi.

Ali to pomeni, da lahko tisti, ki niso bogati, zahtevajo darila od svojih bogatih bratov v veri? Ne. Kot se vidi iz 2. Tesaloničanom 3:10—12 in 1. Timoteju 5:8, je vsak sposoben kristjan dolžan delati in skrbeti za svoj dom. Če dajemo denar nekomu, ki noče delati, mu ne bomo dejansko pomagali. Enako je s tistimi, ki denar neumno razsipavajo. Več denarja jim ne bo resnično pomagalo. Toda kakšen blagoslov je za skupščino, če se pomaga materialno in duhovno zvestim bratom, ki so resnično v stiski. Na ta način bodo vsa srca usmerjena k zbiranju nebeškega zaklada, kar bo prineslo bogat dobiček v obliki duhovne nagrade od Jehove.

Zato moramo sedaj mi vsi razmisliti o svojem položaju pred Bogom in Kristusom. Pisec Pregovorov 11:4 nas spomni: »Bogastvo ne koristi na dan jeze, pravičnost pa rešuje smrti.« (EI) Zakaj bi torej polno izkoriščali ta spremenljivi, umirajoči svet? (1. Korinčanom 7:29—31) Bežimo od pohlepa in njegovih smrtonosnih posledic! Za izvrševanje dobrih del nimamo neomejenega časa. Izkažimo se kot narod z obilnim bogastvom v nebesih. (Matevž 6:20)