Božje ime v krščanskih spisih

KO je Jezus Boga imenoval »Oče« so Hebrejci, ki so ga poslušali, vedeli, o kom govori. Videli so Božje ime v zvitkih Hebrejskih spisov, ki so jih imeli v sinagogah. Iz takšnega zvitka je Jezus bral v sinagogi v svojem mestu Nazaretu. Prebral je odlomek iz Izaije, kjer je Jehovino ime dvakrat zapisano. (Lukež 4:16—21)

Tudi Jezusovi prvi učenci so videli Božje ime v Septuaginti— grškem prevodu Biblije, ki so jo prvi kristjani uporabljali pri preučevanju in pisanju. Res so nekaj časa mislili, da v Septuaginti ni bilo zapisano Božje ime, toda sedaj je jasno, da so to ime toliko spoštovali, da so Tetragramaton (znanstveni izraz za štiri črke, s katerimi se je pisalo Božje ime v hebrejščini) prepisovali v besedilo grščine s hebrejskimi črkami.

Akvila je še v drugem stoletju Božje ime pisal v grškem besedilu s hebrejskimi črkami. V tretjem stoletju je Origen pisal, da »je v najbolj zanesljivih rokopisih to IME napisano s hebrejskimi črkami«. Jeronim, prevajalec Biblije, je pisal v četrtem stoletju: »V določenih grških spisih še vedno najdemo Božje ime v obliki štirih črk (to je JHVH), napisanih v stari pisavi.«

Dr. Paul E. Kahle pa je zapisal: »Sedaj vemo, da v grškem besedilu Biblije (Septuaginta), kolikor so ga pisali Hebrejci za Hebrejce, ni bilo Božje ime prevedeno z besedo ky’rios (Gospod), temveč je v takih manuskriptih puščen Tetragramaton, izpisan s hebrejskimi ali grškimi črkami.« (The Cairo Geniza, str. 222, 224).

Kaj to pomeni? Pomeni, da so Jezusovi poslušalci, ko so brali Pismo, bodisi da so govorili hebrejsko ali grško, prebrali tudi Božje ime. Zato je edino razumno, da so, ko so citirali stavke iz Hebrejskih spisov, sledili običaju in postavljali za Jehovino ime v besedilo Krščanskih grških spisov štiri hebrejske črke.

V Časopisu o biblijski literaturi (Journal of Biblical Literature) je George Howard, izredni profesor za religije na Univerzi v Georgiji, pisal: »Ker se je še vedno pisal Tetragramaton v grških prevodih Biblije, ki je bila Sveto pismo prve cerkve, je razumno verovati, da so pisci N(ove) Z(aveze) zadržali Tetragramaton v biblijskem tekstu, ko so citirali iz svetih spisov.« (1977, zve. 96, št. 1, str. 77.)

Božje ime — nadomeščeno

Izgleda, da je bilo pozneje, ko nehebrejski kristjani niso več razumeli hebrejskih črk, Božje ime izpuščeno tudi iz Septuaginte in iz »Nove zaveze«. Zato piše dr. Kahle: »Kristjani so zamenjali Tetragramaton z besedo ky’rios (Gospod), ker niso več razumeli hebrejskih črk.« (The Cairo Geniza, str. 224)

Kaj se je potem zgodilo? Prof. Howard izjavlja: »Odstranitev Tetragramatona je po našem mišljenju povzročila zmedo v mislih prvih poganskih kristjanov glede odnosa med ‚Gospodom Bogom‘ in ‚Gospodom Kristusom‘.« (Str. 63 v prej navedenem delu).

V Psalmu 110:1 na primer piše: »Rekel je Jehova mojemu Gospodu.« Te besede so citirane v Matevžu 22:44. Ker je bilo Jehovino ime izpuščeno, se v večini sodobnih prevodov ta stavek glasi: »Rekel je Gospod Gospodu mojemu.« Za člane krščanskih cerkva je bila torej izgubljena jasna razlika med Jehovo (»Gospod«) in Jezusom (»moj Gospod«).

Če uporabljamo Božje ime po biblijskem zgledu, imamo velike prednosti: (1) Pomaga nam, da si predstavljamo Boga kot osebo, ne samo kot moč. (2) Pomaga nam, da se mu še bolj približamo. (3) Odstranjuje zmedo, izostruje naše mišljenje o njem in naše misli so bližje temu, kar Biblija dejansko uči.

[Slika na strani 7]

Božje ime je bilo v prvih grških prevodih Hebrejskih spisov izpisano s hebrejskimi črkami.