Največje ime

»Tako reci sinovom Izraelovim: Jehova, Bog očetov vaših, Bog Abrahamov, Bog Izakov in Bog Jakobov, me je poslal k vam. To je moje ime vekomaj in to je spomin moj (ime moje, NS) od roda do roda.« (2. Mojzesova 3:15)

1. Kakšno vrednost ima osebno ime v primerjavi z drugimi besedami, ki se jih morda uporablja, da bi se nekoga predstavilo?

VSAKDO ima ime. Ime nas predstavi kot osebo. Ko slišimo ime človeka, ki ga ne maramo, se zbude v nas negativni občutki, prijetno pa nam je, ko slišimo ime osebe, ki nam je zelo draga. Razen imena so še druge besede, ki podrobneje pokažejo podobo življenja nekega človeka. Isto osebo lahko imenujemo profesor, šef, oče ali ded, pač odvisno od okoliščin. Vsaka od teh besed posreduje drugačno mnenje o tej osebi in pritegne pozornost na drugačen vidik njenega življenja. Toda njeno ime nas spomni na človeka kot na celotno osebo — vso njeno pojavo, na vse, kar o njej vemo.

2., 3. Kako lahko na naše mišljenje o Bogu vplivajo besede, ki jih uporabljamo zanj?

² Ali velja enako načelo tudi za naše mišljenje o Bogu? Ali to, kako ga imenuješ, vpliva na tvoje gledišče o Stvarniku?

³ Besedi »Stvarnik« in »Vsemogočni« določeno opozarjata na njegove dejavnosti, »Gospod« izraža njegovo veljavo in oblast. Beseda »Bog« ga predstavi kot takšnega, ki ima večjo moč od človeka. Bralec francoskih prevodov Biblije (od Segonda in Darbya), bo prebral namesto Božjega imena besedo l’Eternel (Večni) in bo imel malo drugačno podobo o Bogu kot bralec angleških Biblij, v katerih piše na tem mestu »GOSPOD«. Zato je rekel neki pisec verskih tem: »Če bi vpeljali Božje osebno ime v krščansko čaščenje in krščansko teologijo, bi to lahko imelo presenetljiv in ustvarjalen rezultat.«

4. a) Kaj lahko rečemo za razne besede, ki jih uporabljamo, kadar govorimo o Bogu? b) Kolikokrat se uporablja njegovo ime v Svetem pismu?

⁴ Vse različne besede, ki opisujejo Boga — Gospod, Vsemogočni, Stvarnik, so primerne. Uporabljajo se v Bibliji, ampak v njej se uporablja še druga beseda, in sicer pogosteje od kateregakoli teh nazivov. To je Božje IME, in to ime bi nas moralo spomniti na vse, kar vemo o njem. To ime, ki se danes običajno izgovarja Jehova ali Jahve, je v originalnem besedilu Biblije zapisano veliko večkrat od kateregakoli drugega naziva za Boga. V Obširni konkordanci prevoda Svetega pisma Novi svet (Comprehensive Concordance of the New World Translation of the Holy Scriptures) je 43 stolpcev popisanih mest, kjer se v Bibliji omenja beseda »Bog« ali »Božji« in 77 stolpcev z mesti, kjer se pojavlja ime »Jehova« ali »Jehovin«.

5. a) Kaj nam o Božjem imenu pove 2. Mojzesova 3:15? b) Kaj lahko rečemo za izgovorjavo imena »Jehova«?

⁵ To ime mu niso nadeli ljudje. V Bibliji piše, da ga je izbral Bog in da je rekel, da ga je treba uporabljati. Rekel je: »Tako (moraš, Nova angleška Biblija) reci sinovom Izraelovim: Jehova, Bog očetov vaših, Bog Abrahamov, Bog Izakov in Bog Jakobov, me je poslal k vam. To je moje ime vekomaj in to je spomin moj (ime moje, NS) od roda do roda.« (2. Mojzesova 3:15) Zakaj ta sodoben prevod Nove angleške Biblije, ki je na splošno sprejet, rabi ime Jehova v tem stavku? Zato ker se Božje ime v angleškem jeziku običajno tako izgovarja, zapisano pa je večtisočkrat v originalni Bibliji v hebrejščini.

6. Kakšna prednost je še povezana s tem, da izgovarjamo Božje ime?

⁶ Ko je v Bibliji Božje ime napisano, nam to pomaga, da o njem ne mislimo samo kot o nekakšni moči, temveč tudi kot o osebnosti. Tedaj nam je še bližje. Mnogim se namreč zdi, da je Bog daleč od njih. Vendar je apostol Pavel napisal: »Ni daleč nobenemu od nas.« (Dejanja apostolov 17:27)

Kako vpliva to ime — nate

7., 8. Kako ti reagiraš, ko slišiš ime Jehova? Zakaj?

⁷ Kako se ti zdi, ko si izvedel, da se to Božje ime uporablja v Bibliji? Ga v sebi odklanjaš ali pa ti prijetno zveni? Si bil poučen tako, da ga odklanjaš, čeprav je Bog rekel, da bo znan ravno po tem imenu, ali pa ga, ko ga sliši, še bolj ceniš — k temu nas namreč Biblija spodbuja.

⁸ Ko slišimo ime Jehova, bi morali pomisliti na Stvarnika nebes in zemlje. V izvirni hebrejščini piše v Bibliji: »Jehova Bog (Jehova Elohim) (je) ustvaril zemljo in nebesa.« Piše tudi: »Tedaj upodobi Jehova Bog človeka iz prahu zemeljskega in vdahne v nosnice njegove dih življenja in tako je postal človek živa duša.« (1. Mojzesova 2:4, 7) Njemu smo torej dolžni življenje. Njegovo ustvarjanje je omogočilo tvoj obstoj. Ali to dejstvo ne vpliva na tvoje reagiranje, kadar slišiš Božje ime?

9. Na kaj bi nas moralo to ime še spomniti?

⁹ On ni samo Stvarnik vsega, temveč je vse ustvaril z namenom. Domneva se, da pomeni ime Jehova »On povzroča, da nastane.« On je tisti, ki povzroči nastanek vsega, kar je treba, da bi se njegovi nameni in obljube zagotovo izpolnile.

10. Kaj pomeni stavek iz 2. Mojzesove 6:3?

¹⁰ Jehova je rekel Mojzesu: »Pokazal sem se Abrahamu, Izaku in Jakobu, Bog silni, Vsegamogočni, ali po imenu svojem Jehova se jim nisem razodel.« (2. Mojzesova 6:3) Ali to pomeni, da Abraham, Izak in Jakob niso nikoli slišali za to ime? Ne, ni moglo pomeniti tega, ker je Jehova že pred tem rekel Mojzesu, da je bil on Bog teh treh ljudi. (2. Mojzesova 3:15) Kot je bilo pokazano že v prejšnjem članku »Je treba to ime uporabljati« (str. 4), so se ti zvesti služabniki stalno posluževali tega imena. To ime je bilo treba samo objaviti na nov način. Ime so poznali, toda niso vedeli za njegov dodaten pomen, ki ga bo to ime dobilo, ko bo narod videl, kako bo Jehova poskrbel za izpolnitev svojih obljub in namenov.

11. Kako so Izraelci spoznali Jehovo na še pomembnejši način kot njihovi predniki?

¹¹ Izpolnitev kakšnih namenov? Ljudstvo je bilo priča desetih strah zbujajočih stisk. Preko Rdečega morja so šli po suhih tleh. Dobili so zakon na gori Sinaj v okoliščinah, ki so vlivale strahospoštovanje. Bili pa so tudi zaščiteni v »veliki in strašni pustinji« in privedeni v obljubljeno deželo. (5. Mojzesova 1:19; 2. Mojzesova 6:7, 8; 14:21—25; 19:16—19)

Njegova ljubeča dela

12., 13. Kaj nam pove Biblija o Jehovinih ljubečih delih?

¹² Celotna Biblija govori o Stvarniku na pripovedniški način. Poroča o njegovi zvestobi, poštenosti in pravičnosti. V Bibliji piše: »Dober in pošten je Jehova.« »Kako velika je njegova dobrota.« »On je skala, njegovo delo je popolno, ker vse poti njegove so pravica; mogočen Bog zvestobe je, krivičnosti ni v njem, pravičen in resničen je.« (Psalm 25:8; NS; Zaharija 9:17, NS; 5. Mojzesova 32:4)

¹³ Biblija pove, da je Jehova Kralj (Psalm 10:16; Daniel 4:34), sodnik (Psalm 50:6; 98:9), oče (Izaija 64:8; Matevž 6:6—9), soprog (Izaija 54:5; Jeremija 3:14), učitelj (Psalm 71:17; Izaija 50:4; 54:13) in pomočnik (Psalm 30:2; 115:9—13; 121:2). Njegovo ime bi nas moralo spomniti na njegova ljubeča dela in na dejstvo, da je On postavil pravična načela in ima zato pravico zahtevati, da so mu njegovi zemeljski otroci poslušni in predani. V Svetem pismu piše: »Jehova je znan po sodbi, ki jo ima izvršiti.« »Varuje Jehova vse, ki ga ljubijo, vse hudobneže pa bo uničil.« (Psalm 9:16, NS; 145:20, EI)

14. a) Kako so pisci in pevci Psalmov pokazali, da zaupajo v Jehovo? b) Kaj nam o njem razodevajo Pregovori?

¹⁴ V biblijski knjigi Psalmov se pojavlja to ime 749 krat. Psalme ali hvalnice so peli radostni častilci, ki so »slavili Jehovino ime« v jeruzalemskem templju. (Psalm 122:4, EI) Pisci in pevci psalmov so poznali Jehovino ime (Psalm 9:10), zaupali so v njegovo ime (33:21), klicali so njegovo ime (80:18; 105:1), zahvaljevali so se njegovemu svetemu imenu (106:47), iskali pomoč v njegovem imenu (124:8) in stalno slavili njegovo ime (68:4; 135:3). To ime ni bilo skrito, temveč ljubljeno ime (Psalm 89:1; 92:1—5). Jehova ni le izvor ljubečih del, ki jih poveličujejo Psalmi, temveč je navdihnil tudi modrost, ki je zapisana v biblijski knjigi Pregovorov. Takole piše: »Jehova daje modrost, iz njegovih ust prihaja spoznanje in razumnost.« (Pregovori 2:6) Če v tvojem prevodu Biblije piše v teh stavkih »GOSPOD«, si lahko prepričan, da je v vsakem od teh stavkov v izvirnem hebrejskem besedilu zapisano Božje ime.

15. a) Na katere pomembne zadeve bi nas moralo spomniti Jehovino ime? b) Kaj nam po Danielu 2:20, 21 in 4:17 daje osnovo, da hvalimo Jehovino ime?

¹⁵ To ime bi nam moralo priklicati v spomin celotno zgodovino, vse prerokbe, vse zakone in vso modrost, ki je zapisana v Bibliji. Spomniti bi nas moralo na presenetljive prerokbe, ki napovedujejo glavni potek svetovne zgodovine. Jehova je povzročil, da se zgodovinski dogodki odvijajo tako, da so se izpolnile njegove prerokbe na Egiptu, Asiriji, Babilonu, Medo-Perziji, Grčiji in Rimu, da se spolnjujejo tudi v našem razburkanem dvajsetem stoletju ter se bodo še naprej. (Daniel 2, 7. in 8. poglavje.)a

Jezus in ime njegovega očeta

16. a) Kako bi moralo? Jezusovo bivanje na Zemlji vplivati na naše cenjenje njegovega Očeta. Boga Jehove? b) Kako izjemno je Jezus oznanil Očetovo ime?

¹⁶ Ko slišimo ime Jehova, bi nas moral prevzeti v srcu topel občutek cenjenja — tudi zaradi pomembnega dejstva, da je Bog poslal na čudežen način na Zemljo svojega »prvorojenca«, »Besedo«, ki je postal Jezus Kristus. (Hebrejcem 1:6; Janez 1:1—3; Rimljanom 5:6—8) Jezus je rekel svojemu nebeškemu Očetu v molitvi: »Razodel sem ime tvoje ljudem, katere si mi dal od sveta.... Oznanil sem jim ime tvoje, in oznanjeval ga bom.« (Janez 17:6, 26) To ni pomenilo, da njegovi učenci niso poznali Božjega imena. Kot se vidi iz članka »Božje ime v Krščanskih spisih« (str. 6) so imeli to ime zapisano tudi v zvitkih hebrejskih svetih spisov ter v grškem prevodu Biblije, ki so ga uporabljali. Toda z Jezusovim poučevanjem je to ime dobilo dodaten pomen — tako kot zaradi Jehovinih del v Mojzesovem času. Jezus je zelo povečal naše znanje o Jehovi, njegovi osebnosti in njegovih namenih. Zato Jehovo še bolj cenimo. Jezus je povzročil, da je za nas Jehovino ime še veličastnejše. Rekel je: »Moj nauk ni moj, ampak tega, ki me je poslal.« Jezus je pripravil odkupnino in poravnal pot za približevanje k Očetu. Zato je Jezus rekel: »Jaz sem pot in resnica in življenje; nihče ne pride k Očetu razen po meni.« (Janez 7:16; 14:6)

17. Kako je v knjigi Razodetje napovedano uporabljanje Božjega imena v nebesih?

¹⁷ Jehovino ime se slavi tudi v biblijski knjigi Razodetje, ki opisuje Janezovo videnje o našem času. Ko bo Babilon veliki, ali svetovno kraljestvo lažne religije, uničen, bo velika množica v nebesih veselo vzkliknila: »Aleluja! Zveličanje in slava in moč gre našemu Bogu.« Zatem »(je) padlo štiriindvajset starešin in štiri živa bitja ter so molili Boga, sedečega na prestolu, govoreč: Amen, aleluja.« (Razodetje 19:1, 4, EI) Kaj pomeni »aleluja«? Na str. 3 smo brali, da je »Jah« skrajšana, pesniška oblika imena »Jehova«. Tako beremo v našem slovarju tujk (Franca Verbinca, 1979), da je »aleluja« izpeljanka iz hebrejskega hallelu — slavite, + yah, okrajšano iz Jehovah in pomeni slavite Gospoda (Jehovo). Torej častijo Boga v nebesih z vzklikanjem: »Slavite Jehovo!«

Presenetljiva dela

18. Kako nam znanje o tem, kaj je Jehova naredil »zavoljo svojega imena« pomaga, da ga cenimo?

¹⁸ Božjega imena bi se morali posluževati. Spominjati bi nas moralo na njegova dela in ljubečo dobroto. V Bibliji piše, da je storil ta velika dela »zavoljo imena svojega, da bi pokazal svojo moč«. (Psalm 106:8) Veličastna dela, ki jih je storil »zavoljo imena svojega«, ni naredil zato, da bi poudaril sam sebe, temveč zato, da nam pomaga doumeti, da je on Bog in da ima pravico zapovedati, kaj naj delamo in da se lahko povsem zanesemo na izpolnitev njegovih obljub. (1. Samuelova 12:22) »Spominjajte se početkov od večnosti, da sem jaz Bog mogočni in nobenega ni drugega, da sem Bog, in nihče ni meni enak, ki oznanjam od početka konec in od starodavnosti, kar se ni še zgodilo; ki velim: Sklep moj bo stal in storil bom vse, kar me veseli; ... Govoril sem in tudi storim, da pride tisto; načrt sem napravil, pa tudi izvršim tisto.« (Izaija 46:9—11)

19. Katero prepričljivo izjavo je dal Jozua o zanesljivosti Božje besede?

¹⁹ Jozua pa je že stoletja prej spomnil Izraelce: »Spoznajte torej z vsem svojim srcem in z vso dušo svojo, da ni izginila ne ena beseda iz vseh dobrih obljub, ki jih je za vas govoril Jehova, Bog naš; vse se je uresničilo, ne ena beseda ni izginila.« (Jozua 23:14)

20. Na kaj te spomni Jehovino ime?

²⁰ Ali so vse te stvari, ki jih je Jehova naredil, vtisnjene v tvoje misli? Ali te njegovo ime, ko ga slišiš, spomni na njegova dela, njegovo moč, vsemogočnost, zanesljivost in resničnost njegovih obljub? Ali povežeš njegovo ime z Bogom, ki povzroča, da nastaja vse, kar je potrebno, da bi se spolnil njegov namen? Ali misliš na to, da je Jehova poslal Jezusa na Zemljo, da bi opravičil Božje ime, nas poučil o Očetu in priskrbel odkupnino vsem, ki ga priznavajo? Ali tvoja čustva do Jehove vključujejo tudi cenjenje njegovih obljub o pravični prihodnosti na očiščeni Zemlji? (2. Petrov 3:13)

21. V čem je lahko naše mišljenje podobno stališču pravičnega kralja Davida?

²¹ Znanje o stvareh, ki jih je Jehova naredil, rodi vero. Vera pa nas spodbudi k delu. Uporabljamo njegovo ime, govorimo o njegovih delih, smo mu na razpolago kot služabniki in pričakujemo spolnitev njegovega veličastnega in nezmotljivega namena, da bo zbrisal z Zemlje vse zlo in vzpostavil novo pravično stanje za poslušno človeštvo. Če imamo takšno vero in tudi delamo tako, lahko rečemo, kot je rekel pravični kralj David: »Hvalo Jehovino naj torej govore usta moja in vse meso naj slavi sveto ime njegovo vedno in vekomaj.« (Psalm 145:21)

[Podčrtna opomba]

Kratka ponovitev

◻ Kakšno vrednost ima osebno ime v nasprotju s kakšno drugo besedo, ki tudi lahko identificira neko osebo?

◻ Na kaj bi nas moralo spomniti Jehovino ime?

◻ Kako je Jezusovo poučevanje povečalo naše cenjenje Jehovinega imena?

◻ Kako nam dela, ki jih je Jehova naredil »zavoljo svojega imena«, lahko veliko pomagajo?

[Okvir na strani 10]

Oseba, katere ime ne poznamo, ostaja za nas več ali manj tujec. Ko nas Bog vabi, da uporabljamo njegovo ime, nam nudi svoje prijateljstvo.

[Slika na strani 10]

Kako je Bog Izraelcem oznanil svoje ime? Tako, da jih je rešil in peljal čez Rdeče morje.