Nekaj novega o Božjem imenu

NA prejšnjih straneh smo pregledali nekaj presenetljivih novih dokazov o uporabi Božjega imena v času Jezusa in apostolov.

Ali spoznavaš, kaj lahko iz tega sklepamo? Kako se to nanaša na tisto, kar bi moral najti v Bibliji in na to, kako ti osebno gledaš na Božje ime? Upoštevaj sklepe znane osebnosti, ki je preiskal dokazila v rokopisih:

Pred nekaj več kot enim letom se je George Howard, izredni profesor za religijo na Univerzi Georgia, v časopisu Journal of Biblical Literature (letnik 96, št. 1, 1977, str. 63—83) lotil s tem povezanih vprašanj. Njegov članek se začne z besedami:

»Novejša odkritja v Egiptu in judejski puščavi nam nudijo iz prve roke vpogled na uporabo Božjega imena v predkrščanskem času.«

Nato je obravnaval najnovejše izdaje grških tekstov iz predkrščanskega časa, katerih reprodukcije si videl na prejšnjih straneh. Glede na prej sprejeta gledišča, da je bilo v Septuaginti Božje ime vedno nadomeščeno z nazivom Kyrios (grško), je pojasnil:

»Na osnovi teh najdb lahko rečemo danes skoraj s popolno gotovostjo, da Božje ime v predkrščanski grški Bibliji ni bilo tako pogosto pisano s (Kyrios) ... kakor so mnogokrat sklepali.«

Kako pa je s precejšnjim številom zvitkov z Mrtvega morja? Profesor Howard piše:

»Morda je najpomembnejša ugotovitev, ki dopušča to raznoliko uporabo Božjega imena, ta, da so imeli Tetragramaton za zelo svet. ... Pri prepisovanju biblijskega besedila so na Tetragramaton skrbno pazili. Ta ohranitev Tetragramatona se je raztezala celo na grški prevod biblijskega teksta.«

KAKO PA SO RAVNALI JEZUS IN NJEGOVI APOSTOLI?

Vse, kar smo doslej pregledali, je morda posebno zanimivo za učenjake, toda kakšno zvezo ima to s tvojo Biblijo? Kakšno bi moralo biti tvoje stališče do uporabe Božjega osebnega imena?

Profesor Howard je naredil nekaj važnih sklepov. Najprej poudarja:

»Vemo, da je dejstvo, da so grško govoreči Židje v svojih grških spisih še naprej pisali .... Nadalje je komaj verjetno, da bi prvi konzervativni grško govoreči židovski kristjani opustili ta običaj. ... Bilo bi skrajno nenavadno, da bi bili iz biblijskega teksta izpustili Tetragramaton.«

Kako pa so postopali pisci Krščanskih grških spisov, ko so citirali iz knjig hebrejskih Biblij, bodisi iz hebrejskega originala ali iz grškega prevoda? So uporabili Tetragramaton, ko se je pojavil v spisih, iz katerih so citirali? Oprt na dokaze, ki so danes na razpolago, je profesor Howard pojasnil:

»Ker so v prepisih grške Biblije, ki so predstavljali spise pracerkve, še vedno pisali Tetragramaton, je razumno sklepati, da so pisci N(ove) Z(aveze) še vedno ohranili v biblijskem besedilu Tetragramaton, ko so citirali iz spisov. Lahko si zamislimo, da besedilo Nove Zaveze v soglasju s predkrščanskim običajem Židov vsebuje Tetragramaton, ko so citirali SZ.«

Zakaj pa tedaj v vseh prepisih »Nove Zaveze«, ki so na razpolago, ni Tetragramatona? Morda je bilo Božje ime po smrti apostolov odstranjeno? Dejstva kažejo tako. Profesor Howard pravi dalje:

»Tetragramaton je bil v teh citatih seveda ohranjen tako dolgo, dokler so ga v krščanskih prepisih LXX uporabljali. Ko pa je bil odstranjen iz grške Stare Zaveze, je izpadel tudi iz citatov SZ v NZ.«

»Tako je nekje v začetku drugega stoletja z uporabo nadomestkov za Božje ime moral biti Tetragramaton izpodrinjen iz obeh Zavez. Kmalu je bilo Božje ime za pogansko cerkev povsem izgubljeno, razen kadar je odsevalo v skrajšanih nadomestnih besedah ali če so občasno nanj spomnili učenjaki.«

TO JE NOVO! ALI NE?

Mnogi učenjaki, ki so brali Journal of Biblical Literature, so bili verjetno presenečeni zaradi sklepanja, da je prvotno Božje ime Jehova (Jahve) bilo v »Novi Zavezi«. To morda izgleda novo, ker nasprotuje dolgo veljavnemu mnenju, da krščanski pisci Božjega imena niso uporabljali. Toda ali je novo?

Leta 1796 je Dominikus von Brentano uporabil Božje ime na več mestih v svojem nemškem prevodu »Nove Zaveze«. Upoštevaj na primer naslednji tekst Marka 12:29. Jezusa so vprašali: »Katera je prva zapoved od vseh?« Brentanov prevod se glasi:

29. Prva zapoved, je odgovoril Jezus, je ta: »Sliši, Izrael! Jehovah, naš Bog, je edini Bog.«

Je imel Brentano tehten razlog, da je prikazal Jezusa kako izgovarja Božje ime? Da, ker je Jezus citiral iz 5. Mojzesove 6:4, kjer je zapisan Tetragramaton. Gotovo Jezus ni bil vezan na tradicije, kakor večina religioznih židovskih voditeljev, ker je poučeval ‚kakor nekdo, ki ima oblast in ne kakor pismarji‘. (Mat. 7:29) Kristus je javno pojasnil, da želi oslavljati ime svojega Očeta, mislil je na samo ime kakor tudi na vse Božje namene in Božja dela, povezana z imenom. (Jan. 12:28) Pred koncem svojega zemeljskega življenja je rekel, da je oznanil ime svojega Očeta. Zato je imel Brentano kot prevajalec razumno osnovo, da je predstavil Jezusa, kako uporablja Božje ime, ko citira tekst, ki je vseboval to ime. (Jan. 17:6, 26)

Podobno vsebuje samo Matevžev evangelij preko sto citatov iz Hebrejskih spisov. V New World Translation of the Christian Greek Scriptures (izdaja 1950) je rečeno o Matevžu: »Kjer so ti citati vsebovali Božje ime, je bil dolžan zvesto sprejeti Tetragramaton.«

Odbor, ki je leta 1950 izdal ta prevod, je prišel v osnovi do enakega sklepa kakor prof. Howard v članku, ki je izšel leta 1977 v Journal of Biblical Literature. Glede dokazov, da so pisci »Nove Zaveze« naleteli na Tetragramaton, bodisi da so citirali iz hebrejskega teksta ali iz grške Septuaginte, je rečeno v uvodu Novi svet prevoda:

»Zato je sodobni prevajalec upravičen, uporabiti Božje ime kot sinonim za (grški besedi za »Gospod« in »Bog«), to se pravi na mestih, kjer Matevž in drugi (pisci) navajajo vrste in izreke iz hebrejskih spisov ali iz LXX, v katerih se nahaja Božje ime.«

Zato stališče, ki ga je objavil prof. Howard leta 1977, ni povsem novo, toda prinaša odlične nove dokaze, ki še niso bili na razpolago leta 1950, ko je bil izdan New World Translation of the Christian Greek Scriptures, ki vsebuje v »Novi Zavezi« 237 krat ime »Jehova«.

Božje ime ima torej zagotovo mesto v prevodih Biblije. To ime spada v Biblijo, da bi ga uporabljali in cenili vsi pravi oboževalci, ki želijo delati, kar je delal Jezus — oslavljati ime nebeškega Očeta — in ki molijo: »Oče naš, ki si v nebesih, posvečeno bodi ime tvoje.« (Mat. 6:9)