Rodovitna oljka

»Tako bo rešen ves Izrael.« (Rimljanom 11:26, EI)

1. Kaj se lahko reče za oljke?

ZA oljke je znano, da rastejo stoletja. Celo ko so že stare, in pogosto že votle in ko deblo že umre, poženejo včasih novi poganjki iz korenin in tako raste spet ena ali celo več novih oljk. Tako še danes živi oljčno drevo, ki je bilo posajeno pred skoraj 4000 leti in še vedno rodi!

2. V zvezi s katero obljubo je Pavel govoril o oljki; in kaj ta oljka predstavlja?

² V listu Rimljanom apostol Pavel z oljko ponazori, na kako čudovit način Jehova spolnjuje del svoje obljube, ki jo je stoletja prej izrekel Abrahamu!

»Obilno (te bom) blagoslovil in silno pomnožil tvoj zarod kakor zvezde na nebu in kakor pesek ob morskem obrežju in tvoj zarod si bo osvojil vrata svojih sovražnikov. In blagoslovljeni bodo v tvojem zarodu vsi narodi na zemlji zato, ker si poslušal moj glas.« (1. Mojzesova 22:16—18, EI)

Abrahamova zaveza

3., 4. a) Kako je Abraham dokazal svojo vero? b) Kaj je predstavljal ta dogodek?

³ Abraham je resnično dokazal, da je pripravljen žrtvovati Izaka, svojega edinega sina s prvo ženo Saro. (Hebrejcem 11:17—19; preberi 1. Mojzesova 22:1—18.) Že od vsega začetka je ta dogodek kristjanom slikovito predstavljal, kako je Jehova žrtvoval svojega Sina in ga zatem oživil z vstajenjem. Da, »Bog je namreč svet (človeštvo) tako ljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor veruje vanj, ne pogubil, ampak imel večno življenje.« (Janez 3:16, EI)

⁴ V tej preroški sliki je torej Abraham predstavljal Boga Jehovo — Izak pa, mlad moški, ki bi se lahko bil svojemu 125 let staremu očetu uprl, je predstavljal Jezusa Kristusa, ki je voljno dal svoje človeško življenje kot odkupno žrtev. (Hebrejcem 7:27; 10:12)

5. Kaj je bilo v Božji zavezi z Abrahamom razodeto glede obljubljenega semena iz 1. Mojzesove 3:15?

⁵ Ker je Abraham veroval v Jehovo, je Jehova pozneje z njim sklenil zavezo, ki je pričela veljati 1943. leta pr.n.št. (1. Mojzesova 12:4, 7; Galatom 3:17) Kakšnih 50 let pozneje, ko je Jehova videl, da je Abrahamova vera preskušena, celo v zvezi z Izakom, je ponovil in povečal to sporazumno obljubo, kot beremo v 1. Mojzesovi v 22. poglavju. Ta Abrahamova zaveza je jasno nakazala posameznosti Božjega veličastnega namena. Pokazala je, da se bo seme rešitve, ki je bilo obljubljeno že v Edenu, pojavilo na Zemlji kot Abrahamov potomec; da bo to seme številčno veliko, (točno število takrat še ni bilo razodeto), da bo premagalo svoje sovražnike in, da bodo nazadnje po tem semenu blagoslovljeni vsi narodi na Zemlji. (1. Mojzesova 3:15)

Identifikacija Abrahamovega semena

6., 7. a) Kdo je po Svetem pismu glavno Abrahamovo seme? b) Kako vemo, da mora biti tudi podrejeni del Abrahamovega semena? c) Kdaj je bilo razodeto točno število in kolikšno je?

⁶ Ljudi, ki verujejo kot Abraham in ki želijo, da bi jih Jehova blagoslovil, še posebej zanima vsaka posameznost te obljube. (Rimljanom 4:16) Kdo je bilo osnovno Abrahamovo seme, po katerem bodo končno blagoslovljeni vsi narodi Zemlje? Apostol Pavel nam pove, da je Kristus to glavno Seme. (Galatom 3:16)

⁷ Kdo pa potem sestavlja podrejeni del Abrahamovega semena, ker je Jehova Abrahamu obljubil, da bo njegovo seme pomnožil? Kdo bodo »po obljubi dediči« in »sodediči« z glavnim Semenom, Jezusom Kristusom? (Galatom 3:29; Rimljanom 8:17) Kakšnih 2000 let ljudje niso poznali točnega števila sodedičev (dodatnega dela) ‚Abrahamovega semena‘, kot ni znano število »zvezd na nebu« in »peska ob morskem obrežju«. Zatem je proti koncu prvega stoletja n.št. apostol Janez zvedel za »število zapečatenih: stoinštiriinštirideset tisoč zapečatenih iz vseh rodov sinov Izraelovih«. (1. Mojzesova 22:17; Razodetje 7:4)

8. Kakšno posebno prednost so imeli obrezani Judje?

⁸ Izmed koga bo teh 144 000 ‚Izraelovih sinov‘ izbranih in zapečatenih? Če bi zadostno število naravnih Izraelcev poslušalo Zakon zaveze kot »voditeljico do Kristusa (ki je glavno Abrahamovo Seme)«, bi lahko leti tvorili število 144 000 članov podrejenega Abrahamovega semena in tako postali »kraljestvo duhovnikov in svet narod«, v blagoslov vseh narodov na Zemlji. (Galatom 3:24; 2. Mojzesova 19:5, 6) Toda ali jih je zadostno število dokazalo, da so pravi otroci Abrahama, »očeta vseh tistih, ki verujejo«? (Rimljanom 4:11, EI)

9. Kako je Janez Krstnik pokazal, da ni nujno, da je duhovno Abrahamovo seme sestavljeno izključno iz Judov?

⁹ Že prej, preden je Jezus pričel s svojo zemeljsko službo, je Janez Krstnik svaril judovske verske voditelje: »Ne domišljajte si, da bi govorili v sebi: ‚Abrahama imamo za očeta‘; zakaj pravim vam, da more Bog iz tega kamenja obuditi Abrahamu sinove. Nastavljena je pa tudi že sekira drevju pri korenini: vsako drevo torej, ki ne rodi dobrega sadu, se poseka in vrže v ogenj.« (Matevž 3:9, 10) V Pavlovem času je bilo razodeto, na kako veličasten način bo Jehova »obudil« vso podrejeno Abrahamovo seme. (Rimljanom 16:25—27) Pavel je to nadrobno pojasnil v pismu Rimljanom.

Pavlovo pismo Rimljanom

10. Kaj so napačno mislili naravni meseni židje?

¹⁰ Hebrejci so se zavedali, da so Božje izvoljeno ljudstvo. O izrazu »izvoljeni narod« piše v The Concise Jewish Encyclopedii (Kratka hebrejska enciklopedija) naslednje: »Označba izraza vere, da so Hebrejci v posebnem odnosu z Bogom. Zamisel temelji na zavezi z Abrahamom.« Ponosni na to, ker so Abrahamovi potomci, so Hebrejci mislili, da so oni to seme, po katerem bodo blagoslovljeni vsi ostali narodi. Mislili so tudi, da se lahko sami opravičijo pred Bogom z deli Zaveze zakona. (Janez 8:33, 39; Rimljanom 9:31, 32; 10:3, 4; 11:7)

11., 12. a) Kakšno je bilo stanje v skupščini v Rimu, ko jim je Pavel pisal? b) Zakaj je Pavel pisal tako kristjanom iz Judovcev kot iz poganov?

¹¹ Apostol Pavel je, ko je pisal krščanski skupščini v Rimu, pisal proti temu mišljenju. Nekateri Judje so sicer v Rimu postali kristjani, veliko več pa jih ni verovalo v Jezusa kot Mesijo. V krščanski skupščini v Rimu je bilo precej kristjanov — nejudov.

¹² Tako so vsak iz svojih razlogov — Judje in pogani — menili, da so na boljšem. Judje zato, ker so bili Abrahamovega porekla — pogani pa zato, ker so smeli uživati posebne prednosti Abrahamove zaveze ravno zaradi nevere Judov. Pavel je skušal prepričati kristjane hebrejskega in nehebrejskega porekla, da imata obe skupini pred Bogom enak status in sicer zaradi vere v Kristusa, ne zaradi del. (Rimljanom 3:21—27) Pavel je, ko je pisal tem kristjanom, imel cilj, da bi bili kristjani enotni in rodovitni in tako slavili Jehovo še naprej tako, kot Jehova napreduje v spolnjevanju obljub Abrahamove zaveze.

Simbolična oljka

13. Zakaj je bil Pavel žalosten? Kaj je želel prikazati z oljčnim drevesom?

¹³ Apostol Pavel je rekel, da mu je žal zato, ker ‚niso vsi Izraelci, ki so od Izraela‘, in izjavlja: »Niti zato, ker so seme Abrahamovo, niso vsi otroci (del Abrahamovega duhovnega semena).« Zatem je prikazal, kako Jehova ‚obuja Abrahamove otroke‘. (Rimljanom 9:1, 2, 6, 7) ,Da bi opisal, kako bo Abrahamova zaveza rodila polno število članov duhovnega semena obljube, je kot simbol uporabil posebej gojeno oljčno drevo. (Preberi Rimljanom 11:13—26.)

14. Kdo je korenina simbolične oljke in kateri svetopisemski stavki to dokazujejo?

¹⁴ Pavel je najprej omenil korenine, še preden je govoril o samem drevesu, in rekel, da so »korenine svete«. (Rimljanom 11:16) Bog je »Najsvetejši«. (Ozea 12:1) Pogosto se ga imenuje »Svetnik Izraelov«, še posebej v knjigi preroka Izaije. (Izaija 10:20; 29:19; 60:9) Apostol Peter je takole svetoval maziljenim kristjanom: »Po Svetem, ki vas je poklical, bodite tudi vi sveti v vsem svojem vedenju.« (1. Petrov 1:15, 16) Bog Jehova, ki je večji Abraham, pa je korenina simbolične oljke.

15. a) Zakaj je Jehova korenina duhovnega Izraela? b) Kdo je deblo simbolične oljke? Zakaj?

¹⁵ Kakor je bil patriarh Abraham korenina izraelskega naroda, tako daje Jehova življenje duhovnemu Izraelu. Kot je 12 Izraelovih rodov ‚prišlo‘ iz Abrahamovega sina Izaka, iz Jakoba in dvanajstih patriarhov, tako prihaja 12 simboličnih rodov duhovnega Izraela od Jehove po večjem Izaku, Jezusu Kristusu, Oljčno deblo predstavlja glavno Abrahamovo seme. (Galatom 3:16) Jehova kot korenina pa rodi polno število podrejenega semena po svojem Sinu, Jezusu Kristusu. (Galatom 3:29) Toda, na kakšen način dá Jehova zahtevano število simboličnih vej?

Nekaj vej odsekanih, vcepljene pa druge

16. Kaj je »sveta skrivnost«, ki jo je omenil Pavel v Rimljanom 11:25 in Efežanom 3:3—6?

¹⁶ Pavel to presenetljivo razvrstitev takole opisuje: »Kajti nočem, bratje, da bi vi ne vedeli te skrivnosti — da ne boste sami sebe imeli za modre: Zakrknjenost je prišla na del Izraelcev, dokler ne vstopi polno število poganov; in tako (na ta način, NS, grško kai hou’tosa) bo rešen ves Izrael.« (Rimljanom 11:25, 26, EI; primerjaj Efežanom 3:3—6.) Jehova bi ‚Abrahamu obudil otroke‘ na ta način, da med podrejeno seme Abrahama pokliče zahtevano število ali ‚polno število ljudi iz narodov (poganov)‘. Ker bodo pokazali »Abrahamovo vero«, bodo ti številčno omejeni nehebrejci dokazali, da so duhovni Izraelci, del duhovnega Izraela, »Božjega Izraela«. (Rimljanom 4:16; 2:28, 29; Galatom 6:15, 16)

17. a) Kakšen nenavaden postopek je opisal Pavel? b) Koga so predstavljale odrezane veje in kdo so bili vcepljene mladike divje oljke? c) Kako je ta ilustracija razgalila ponosne in nadute Žide?

¹⁷ Pavel je ponazoril odvijanje te »svete skrivnosti« z nenavadnim gojitvenim postopkom. Ponavadi se mladika kakšne kulture vcepi na divje steblo, da bi to potem rodilo. Pavel je poznal postopek cepljenja. Rekel je poganskim kristjanom, da so bili »vcepljeni proti naravi na plemenito oljko«. (Rimljanom 11:24) Nejude, ki so bili sprejeti v Abrahamovo zavezo je torej primerjal s cepiči ali poganjki divje oljke, ki so bili vcepljeni na deblo »plemenite oljke«. Vcepljeni so bili na mesta vej, ki so bile odrezane. Te odrezane veje so bili naravni Judje, ki so bili odstranjeni, zato ker niso verovali. (Rimljanom 11:17, 19, 20, 24) S to nenavadno ponazoritvijo se je razgalilo ponosne in domišljave neverne Žide, ki so menili, da so pogani mrtvi kot kamenje oziroma nesposobni dajati dobre sadove, ker so veje divje oljke. To je potrdilo, da Jehova lahko »obudi Abrahamu otroke«, kot je Janez Krstnik že vnaprej opozoril. (Lukež 3:8)

18. a) Kaj se je zgodilo 36. n. št. in ali so bile kakšne odrezane veje zopet vcepljene na drevo Abrahamove zaveze? b) Kako je Pavel pospeševal enotnost krščanske skupščine?

¹⁸ Kristjani — nehebrejci, ki so bili »proti naravi« vcepljeni, na drevo Abrahamove zaveze kot del duhovnega semena, si seveda niso smeli misliti, da so na boljšem kot Židje. Pavel je pojasnil: »Tudi oni (Židje) bodo vcepljeni, ako ne ostanejo v neveri; saj jih Bog more spet vcepiti.« (Rimljanom 11:23, EI) Nekaj naravnih Židov je priznavalo glavno Seme in ti so postali trajne veje na simboličnem drevesu. (Rimljanom 9:27; 11:5) Toda večina Židov je bilo odrezanih z drevesa Abrahamove zaveze leta 36 n.št., ko so se končali 70-letni tedni, ki jih je napovedal prerok Daniel. (Daniel 9:27)b Nekateri Židje pa so bili še zatem ponovno vcepljeni na »lastno oljko«, ker so začeli verovati v Mesijo, Jezusa, ali glavno Abrahamovo Seme. (Rimljanom 11:24; Dejanja apostolov 13:5, 42, 43; 14:1) Pavel je ti dve stvari razložil z namenom, da bi maziljeni kristjani bili enotni, ker so postali »deležni oljčne korenine in sočnosti«, seveda po »Božji dobroti«. (Rimljanom 11:17, 22, EI)

Rodovitna oljka

19. Kako je Abrahamova zaveza postopoma obrodila duhovno seme, da bi bil rešen »ves Izrael«?

¹⁹ Skozi stoletja, posebno pa v ugodnem obdobju tega časa konca, so bili vcepljeni še drugi Židje in nežidje na to simbolično oljko. Tako je Abrahamova zaveza rodila »polno število«, sestavljeno iz Židov in poganov, ti so skupaj duhovno seme. »Tako bo rešen ves Izrael« (EI), ne naravni Izrael, temveč tisti, ki predstavljajo ‚pravi Izrael‘, 144 000 članov duhovnega Izraela. (Rimljanom 11:12, 25, 26; 9:6—8; Razodetje 7:4)

20., 21. a) Kako bi morala na nas delovati spolnitev tega najvažnejšega dela Abrahamove zaveze? b) O čem bo razpravljal naslednji članek?

²⁰ To, kako veličastno je Jehova izpolnil ta najvažnejši del zaveze z Abrahamom, ker je poskrbel za deblo in polno število vej tega simboličnega drevesa, je pravzaprav čudežno delo. Zato vzkliknimo kot Pavel: »O globočina bogastva in modrosti in vednosti Božje! Kako nedoumljive so njegove sodbe in neizsledna njegova pota! Zakaj ‚kdo je spoznal misel Jehovino? Ali kdo je bil njegov svetovalec?‘ Ali ‚kdo mu je prej kaj dal, da bi mu se povrnilo?‘ Kajti od njega in po njem in zanj je vse: Njemu slava na veke! Amen.« (Rimljanom 11:33—36, EI)

²¹ Toda kaj se lahko nauče iz te ilustracije o cepljeni oljki tako vcepljene simbolične veje (maziljeni kristjani) kot drugi, ki so lahko blagoslovljeni s pomočjo semena, ki ga je obrodilo drevo Abrahamove zaveze? O tem bo pisalo v naslednjem članku.

[Podčrtni opombi]

Si razumel ključne misli?

◻ Kaj obljublja Abrahamova zaveza?

◻ Kdo je glavno Seme, in kdo podrejeno?

◻ Kaj pomenijo naslednji deli simbolične oljke:

— korenina

— deblo

— odrezane naravne veje

— naravne veje, ki so ostale na drevesu ali so bile ponovno vcepljene

— vcepljene veje divje oljke.

◻ Kaj je ‚sveta skrivnost‘, ki jo je omenil Pavel v Rimljanom 11:25?

◻ Zakaj je simbolična oljka rodovitna?

[Diagram/Slika na strani 24]

(Lega besedila – glej publikacijo)

SIMBOLIČNA OLJKA

VEJE

12 Izraelovih rodov

144 000 duhovnih Izraelcev (podrejeno seme)

Simbol in nasprotek

DEBLO

Izak, Jakob in 12 patriarhov

Mesija Jezus (glavno seme)

Korenina