»Kdo je spoznal misel Jehovino?«

»Kajti kdo je spoznal misel Jehovino? Ali kdo mu je bil svetovalec? (Rimljanom 11:34; Izaija 40:13)

1. a) Kakšno izzivalno vprašanje je Pavel navedel iz Izaije 40:13? b) Kako se je ključna beseda v njegovem citatu razlikovala od izvirne hebrejske?

PRED več kot 2700 leti je bilo postavljeno izzivalno vprašanje starodavnemu narodu Izraelu, v svojem pismu Rimljanom 11:34 pa ga je citiral nekdanji židovski farizej: »Kajti kdo je spoznal misel Jehovino? Ali kdo mu je bil svetovalec?« To vprašanje je navedel apostol Pavel iz starodavnega prevoda Grške Septuaginte iz Izaije 40:13 in ta prevod uporablja besedo »misel« (nous) namesto besede za »duh«, ki jo najdemo v izvirnem hebrejskem tekstu.

2. Kaj razumemo pod človeško »mislijo«? Pojasni.

² Kaj torej označuje ta navdihnjeni izraz »Jehovina misel«? V primeru nas, človeških stvarjenj se nanaša na naše razmišljanje. Na primer, lahko se ‚odločimo‘, da imamo enako »mišljenje« ... ki je bilo v Jezusu Kristusu.« (Filipljanom 2:5; glej tudi 1. Mojzesova 11:6.) Naše miselne zmogljivosti so mnogo večje kot pri živalih.

3.–5. a) Kaj Izaija 55:8, 9 pokaže glede Jehovine »misli«? b) Zakaj ni čudno, da je Pavel vzkliknil, kar je zapisano v Rimljanom 11:33? c) Kaj je apostol mislil z besedami v Rimljanom 11:34? d) Zakaj predkrščanski pisci niso poznali Jehovine »misli«?

³ To kar ima Jehova Bog, Stvarnik, v mislih, je neprimerljivo višje od tega, kar lahko premišljamo ali si lahko zamišljamo mi, nepopolna človeška stvarjenja. Na to važno dejstvo opozarja v prerokbi Izaije 55:8, 9, kjer je zapisano: »Kajti moje misli niso vaše misli, tudi vaša pota niso moja pota, pravi Jehova. Marveč, kakor so nebesa višja od zemlje, tako so pota moja višja nego vaša pota in misli moje nego vaše misli.« Zato načrtuje nekaj boljšega za svoja človeška stvarjenja, še posebej za tiste, ki so prišli v zavezni odnos z njim, nekaj, kar si mi kot zemeljska stvarjenja ne moremo niti zamisliti. Zato ni čudno, da je bil po razgovoru o izjemnih značilnostih Jehovinih priprav in o tem kako bodo izvedene, apostol »narodov« spodbujen k vzkliku: »O globočina bogastva in modrosti in znanja, Božjega! Kako nedoumne so njegove sodbe in kako nezasledljive njegove poti!« (Rimljanom 11:13, 33) Gotovo ni noben človek odkril Jehovinih poti preden jih on razodene. Zato navdihnjeni apostol temo dalje razpreda: »Kajti kdo je spoznal misel (noun) Jehovino? Ali kdo mu je bil svetovalec?« (Rimljanom 11:34) V Jeruzalemski Bibliji je prevedeno: »Kdo lahko kdaj spozna misel Gospodovo? Kdo je lahko sploh kdaj njegov svetovalec?«

⁴ S temi besedami apostol ni mislil, da človek ne more spoznati ali razumeti Božjih misli zatem ko jih Bog razodene. Ne! Kajti Bog je odkril svojo misel človeštvu na straneh svoje napisane Besede, Svetega pisma. Apostol s tem misli, da ne more noben človek nikdar prehiteti Božjih zamisli ali namena, kaj šele izdelati ali razviti enako stvar s svojimi miselnimi zmogljivostmi. Nihče ni naredil česa prej, preden bi mu Bog razodel. Resnično ni do takrat, dokler ni bilo Božje razodetje zapisano v Biblijo, nihče poznal »Jehovino misel«. Nihče od 39 predkrščanskih piscev Svetih spisov, je ni poznal, celo ne zakonodajalec Mojzes.

⁵ Nihče ni mogel, na primer, razumeti, kaj je Jehova nameraval glede Abrahama in njegovega semena in nihče ni mogel razumeti, kaj bo vse to imelo opraviti z dogodki prvega stoletja n. št.

Jehovina »misel« z »oljkovim drevesom«

6. a) O kakšni obljubi je Pavel razpravljal v 11. poglavju Rimljanom? b) Na kakšen način je bil Abraham v milosti in zaradi česa?

⁶ V Rimljanih, 11. poglavje je Pavel govoril o napovedanem »Abrahamovem semenu« vse do 34. vrste. Glede na Mojzesovo poročilo v Prvi Mojzesovi knjigi 12:3 in 22:17, 18 je Jehova Bog obljubil, da bo ostarelega patriarha Abrahama blagoslovil po njegovem potomstvu ali »semenu«; v tem semenu ali po njem bo Abrahamov Bog blagoslovil vse družine in narode zemlje ob svojem času. Kakšna veličastna obljuba za tiste, ki bi postali dediči in kakšna nagrada za vero in poslušnost je bila za Abrahama, ko je postal dedič take obljube!

7. a) Kaj predstavljajo posamezni deli »oljke«? b) Kdo so bili »veje« — po naravi? c) Kaj je Jehova imel v »mislih« glede »semena«, kar pa še ni razodel?

⁷ Apostol primerja, kaj je Jehova prvotno nameraval glede razvoja oljke, drevesa, ki je raslo povsod v njegovi deželi Izrael. V tej ponazoritvi so korenine predstavljale samega Abrahama. Deblo, ki poganja iz Abrahama kot simboličnih korenin, so sestavljali njegov ljubljeni sin Izak in dvanajst Jakobovih sinov, ki so bili očetje 12 Izraelovih rodov. Naravno je, da so bili vsi potomci teh 12 patriarhov veje na tej simbolični oljki. Kot takšni so bili neposredno pokolenje, ki bi postalo obljubljeno »Abrahamovo seme« preko njega, po katerem naj bi bile vse rodovine in narodi zemlje blagoslovljeni po Jehovinem ljubečem namenu ali »misli«. Toda glede »semena« niso vedeli, da to ne bo meseno seme naravnih potomcev patriarha Abrahama, ampak bo duhovno »seme«. Zato bo njegov Oče nekdo, ki je večji od Abrahama, višji od njega. Gre za velikega Dajalca življenja, Jehovo Boga samega. Kdo bo torej glavno »seme«?

8. a) Zakaj je Jezus bil večji od Izaka? b) Zakaj sta bili Jezusova žrtev in nebeško vstajenje potrebna za blagoslov vseh rodovin na Zemlji?

⁸ Ta nekdo višji je bil večji od Izaka, ki se je rodil Abrahamu v pozni starosti. Bil je »človek, Jezus Kristus«, ki je bil Izakov potomec, vendar večji od njega in od njegovega sina Jakoba ali Izraela in tudi od 12 Jakobovih sinov, 12 temeljev izraelskega ljudstva. (1. Timoteju 2:5) Otrok, imenovan Jezus je bil »Sin Božji«, ker ga je rodila Marija po duhu Boga Jehove. V bistvu je bilo njegovo življenje prenešeno iz duhovnega področja v Marijino maternico in njen mož, Jožef, je bil samo zemeljski očim Jezusu. (Lukež od 1—3 poglavja.) Toda stvari so se razvile tako, da Jezus ni kot človek blagoslovil vseh rodovin in narodov na zemlji. Res je sicer, da Jezus lahko s svojo popolno brezgrešno človeško žrtvijo na Kalvariji zunaj Jeruzalema v letu 33 n. št. služi v blagoslov vseh narodov. Toda tretji dan po njegovi smrti, ga je njegov nebeški Oče obudil iz mrtvih in se je zato vrnil v nebesa kot duhovni Božji Sin. In od tam blagoslavlja vse rodovine in narode na zemlji.

9. a) Kakšen večji pomen ima sedaj simbolična oljka? b) Koliko je število duhovnih vej in kako to vemo? c) Kaj nam besede iz pisma Galatom pojasnijo glede teh »vej«?

⁹ S tega stališča dobi apostolova ponazoritev »oljke« znatno večji pomen. Izkaže se, da je »korenina« te duhovne »oljke« Bog Jehova, veliki dajalec življenja vsem, ki je seveda večji od patriarha Abrahama. Edinorojeni Sin Večjega Abrahama je bil Jezus Kristus, ki je bil ravnotako večji od Izaka. Ta Večji Izak se je izkazal za Poglavarja krščanske skupščine, ki je bila rojena po duhu Večjega Abrahama, Boga Jehove. Člani krščanske skupščine so duhovne veje, ki poganjajo iz te teokratične oljke in v skladu z Razodetjem 7:1—8 in 14:1—3 je njihovo končno število 144 000. Zato beremo v Galatih 3:28, 29: »Ni tu Juda ne Grka, ni tu sužnja, ne svobodnega, ni tu moškega ne ženske, zakaj vi vsi ste eden v Kristusu Jezusu. Če pa ste Kristusovi, potem ste Abrahamovo seme in po obljubi dediči.«

10. a) Kateri naj bi najprej postali duhovne veje? b) Kateri izmed njih so bili »rešeni« in kako je Pavel citiral prerokbo, da bi to ponazoril?

¹⁰ Naravni Židje Jezusovega časa, so bili kot njegovi naravni bratje, naravni potomci patriarha Abrahama in kot takšni so imeli prednost postati »veje« te duhovne oljke. Bili so s Postavo v zavezi z Večjim Abrahamom po posredniku Mojzesu. Jezus ni prišel neposredno k nikomur na Zemlji, samo k »izgubljenim ovcam hiše Izraelove«. (Matevž 10:6) Zato naj bi prve »veje« te duhovne oljke, katere korenina je Bog Jehova, bili naravni Židje, 12 Jezusovih apostolov in tisoče drugih naravnih Židov. Toda samo majhen »ostanek« Židov je bil »rešen«, da bi bil seme Večjega Abrahama in dedič njegove »obljube«, kakor je napovedano v Izaiji 10:22. Pavel je to prerokbo navedel v Rimljanom 9:27.

11. a) Kdaj so bile odlomljene predvidene »veje«? b) Kako so bile tedaj vcepljene »veje« z divje oljke in na katero oljko?

¹¹ Te predvidene »veje« »Abrahamovega semena« so se pričele odstranjevati s spreobrnitvijo obrezanih Samarijanov, vrhunec pa je bil tri in pol leta po smrti in vstajenju Jezusa Kristusa, Večjega Izaka. Takrat so se prvi nežidovski, neobrezani pogani, rimski stotnik Kornelij z družino in prijatelji, spreobrnili s pomočjo apostola Petra in bili potem ko so bili rojeni in maziljeni z Jehovinim duhom, krščeni. (Dejanja apostolov 10. poglavje.) Tako so bile »veje« divje oljke vcepljene ria duhovno oljko, kateri je Jehova življenje dajajoča »korenina«.

12. a) Kaj bi se zgodilo, če bi se zlomljene »veje« pokesale? Ponazori. b) Kaj to ponazarja? c) Kako se lahko mi, podobno kot Pavel, odzovemo na takšno razodetje Jehovine »misli«?

¹² Seveda, če bi katerikoli od naravnih Židov, ki so bili »odlomljeni«, ponovno premislil zadevo in se pokesal, kot sta se Akvila in Priscila, bi bil ponovno vsajen v to duhovno prednost, ki jo je Židovski narod izgubil, ker niso verovali v Večjega Izaka, Jezusa Kristusa. (Dejanja apostolov 18:1—4, 26; Rimljanom 16:3; 1. Korinčanom 16:19) To ponazarja ljubečo dobroto Boga Jehove, Večjega Abrahama. Takšna čudovita Jehovina velikodušnost do naravnih Židov, ki jih je Bog še vedno ljubil zarada njihovih očetov je bila povzeta v apostolovem vzkliku: »O globočina bogastva in modrosti in znanja Božjega!« Ali to razodetje Božje »misli« ne vzbudi našega globokega cenjenja?

Ljubeči Bog z vsemi, ki ga ljubijo z vsem srcem in vsem razumom

13., 14. a) Kako je Bog priskrbel Zakon in s kakšnim namenom? b) Kaj je Jezus rekel glede Zakona in o kakšnem »srcu« tukaj govori? c) Kateri dve zapovedi je citiral Jezus in zakaj bi jih morali mi držati?

¹³ Z naravnim semenom patriarha Abrahama, Izraelskim ljudstvom, je Bog Jehova po posredniku Mojzesu sklenil zavezo. To je bilo že davno, leta 1513, p. n. št. v puščavi Sinajskega polotoka na gori Sinaj. Tam jim je dal svoj Zakon ali Postavo. O tem Zakonu je apostol Pavel pisal: »Tako je bila postava voditeljica naša do Kristusa, da bi bili iz vere opravičeni.« (Galatom 3:24) Kaj pa je Jezus rekel o tem Zakonu danem po Mojzesu? Ko so ga vprašali katera je »največja zapoved« Postave ali Zakona, je Jezus odvrnil: »Ljubi Jehovo, Boga svojega, iz vsega srca (grško kardi’a) svojega in in vse duše (psikhe’) svoje in vse pameti (razuma: di.anoi’a) svoje. Ta je prva in največja zapoved. Druga pa je tej podobna: Ljubi bližnjega svojega kakor samega sebe. Ob teh dveh zapovedih visi vsa postava in preroki.« (Matevž 22:35—40) Tukaj je razvidna povezanost srca z razumom, kar pokaže, da je to »srce« v prenesenem smislu.

¹⁴ Jezus je to citiral iz 5. Mojzesove 6:5: »Zato ljubi Jehovo, Boga svojega, iz vsega srca svojega (hebrejsko lebab’) in iz vse duše svoje (ne’feš) in iz vse moči svoje.« Citiral je tudi 3. Mojzesovo 19:18: »Ljubi bližnjega svojega kakor samega sebe. Jaz sem Jehova.« Tako je Jezus postavil ti dve zapovedi kot prvo in drugo največjo zapoved iz Mojzesovega Zakona zaveze. Mi danes nismo pod Mojzesovim Zakonom, vendar te osnovne zahteve niso zastarele. Moramo se jih držati.

15. a) Kaj spodbuja fizično srce in kako to deluje? b) Kakšna je povezava fizičnega srca z možgani in razumom?

¹⁵ Vemo, da »dih življenja« spodbuja fizično srce. (Razodetje 11:11; 1. Mojzesova 7:22) Ta življenjska sila spodbuja fizično srce, da pošilja življenjsko kri v vse dele človeškega telesa, tudi v možgane. Jehova Bog je rekel: »Duša (ne’feš) vsakega mesa je njega kri, združena z dušo njegovo; zato sem rekel sinovom Izraelovim: ‚Krvi kateregakoli mesa ne smete jesti, kajti duša vsakega mesa je kri njegova.‘« (3. Mojzesova 17:14) Da bi živelo vse telo, mora fizično srce poganjati življenje ohranjajoče kri v vse njegove dele, bodisi, da kroži kri s pomočjo naravnega srca, ki ga je človeku dal Bog ali s pomočjo presajenega srca neke druge osebe ali celo s pomočjo brezčutnega, nemesenega, mehaničnega srca. Ko se kri dovaja do možgan, se spodbujajo miselne sposobnosti in razum deluje. Zato je očitno, da fizično srce hrani možgane na ta način, da jih oskrbuje s krvjo, v kateri je delujoča življenjska moč, »dih življenja«. Neglede na to, če se oseba tega zaveda ali ne, srce poganja kri v možgane in druge dele telesa.

16. a) Kaj, po Bibliji, pomeni simbolično srce? b) Kaj se zahteva od nas, da bi obljubili Jehovo ‚z vsem srcem‘? c) Kako ga ljubimo z vsem našim »razumom«?

¹⁶ Toda poglejmo kaj je to, kar je več kot dobesedno srce iz živega tkiva. Kakor se govori v Bibliji, je srce sedež pobud in tudi čustev. To je simbolično srce, ki dejansko pomeni najgloblji del nas samih. V 1. Petrovem 3:4 je opisano kot »skrivna oseba srca« (NS), »skrita oseba srca« (Revised Standard Version), »tvoj notranji jaz« (New International Version). Zato smo torej ‚z vsem srcem‘ pod zapovedjo, da ljubimo Jehovo Boga. Pravtako nam je zapovedano, da ljubimo Jehovo Boga z vso našo dušo, z vsem svojim bitjem. To pomeni, da moramo ljubiti živega in pravega Boga, Vsemogočnega, z vso svojo življenjsko močjo, da vso svojo energijo porabimo za dela v skladu z Božjo razodeto voljo in da v polni meri izvršujemo njegovo delo v tem »koncu sestava stvari«. (Matevž 24:3) Poleg tega moramo ljubiti Boga Biblije z vsem našim »razumom«, našimi duševnimi zmogljivostmi. (Marko 12:29—31)

17. a) Kakšno zagotovilo imamo, če ljubimo Jehovo z vsem srcem in vsem razumom? b) Kako se bo v skladu s Filipljanom 4:7, v naša srca in misli naselil Božji mir?

¹⁷ Samo po sebi je razumljivo, da bo Jehova z veseljem odgovarjal na naše molitve, če ga bomo ljubili z vsem srcem, in zato ni potrebno, da smo v skrbeh. V tem burnem svetu lahko uživamo mir, ki ga svet ne more, celo razumeti ga ne more. Zakaj? Ker je apostol Pavel zagotovil ljubljenim kristjanom v Filipih, v Grčiji, da bo »mir Božji, ki presega ves razum (gr.: noun) čuval in ohranil srca (kar.di’as) vaša in misli (noe’ma.ta, »misli«, Authorized Version; RS; duševno moč, NS) vaše v Kristusu Jezusu.« (Filipljanom 4:7) Tako naših src ne bodo vznemirjale kakršnekoli prenagljene in napačne pobude ali čustven nemir, in naša duševna moč ali misli ne bodo zmedene ali popačene. Kristjan bo še naprej vztrajal na svoji poti v skladu z Božjo navdihnjeno Biblijo, skupaj s pomočjo Voditelja, Jezusa Kristusa.

Ali lahko odgovoriš?

◻ Kaj je Jehovina »misel«?

◻ Kako je Pavel uporabil teokratično oljko, da bi ponazoril Jehovino »misel«?

◻ Kaj je simbolično »srce«?

◻ Kako sta »srce« in »razum« vključena v našo ljubezen od Boga?

[Slika na strani 8]

Teokratična oljka: Neposlušne židovske »veje« so bile »odžagane« in nadomeščene s spreobrnjenimi Samarijani ter neobrezanimi pogani

[Slika na strani 10]

Fizično srce pošilja življenje dajajočo kri v možgane