Enotni in rodovitni

»Da obrodite obilo sadu in se tako izkažete, da ste moji učenci.« (Janez 15:8, NS)

1. Kako pokaže Biblija, da Jehova pripisuje sadnemu drevju veliko vrednost?

»JEHOVA Bog je dal zrasti iz zemlje vsakovrstno drevo, prijetno za pogled in dobro za jed.« (1. Mojzesova 2:9, EI) V Izraelu z novo nasajenih dreves niso pobirali plodov tri leta, sadovi četrtega leta pa so bili »posvečeni v zahvalo Jehovi«. Peto leto je lahko lastnik uporabil zatem, ko je dal prve sadove Jehovi, ostalo sadje za svoje potrebe. (3. Mojzesova 19:23—25; 5. Mojzesova 26:1—10; Nehemija 10:35—37) V primeru vojne so bila po Mojzesovem zakonu sadna drevesa posebej zaščitena. (5. Mojzesova 20:19, 20)

Nerodovitna drevesa se poseka

2., 3. Kaj je povedal Jezus v prispodobi o nerodovitnem smokvinem drevesu?

² Iz prejšnjega članka smo izvedeli, da je bilo s simbolične oljke (Rimljanom 11. poglavje) odrezanih veliko naravnih vej, ki so bile zamenjane z vejami divje oljke. V tej ilustraciji predstavljajo odrezane veje neverne Žide, ki niso priznali oljkovo deblo ali glavno Seme, Mesijo, Jezusa. V drugi ilustraciji pa je Jezus primerjal hebrejski narod s celim drevesom — ampak ne z oljko, temveč s smokvo.

³ Jeseni 32. leta je Jezus pripovedoval: »Nekdo je imel v svojem vinogradu vsajeno smokvino drevo in je prišel iskat sadu na njem, pa ga ni našel. Rekel je vinogradniku: ‚Glej, tri leta je, kar hodim iskat sadu na tej smokvi, pa ga ne najdem. Posekaj jo torej; čemú še zemljo izrablja?‘ Ta mu je odgovoril: ‚Gospod, pusti jo še to leto, da jo okopljem in ji pognojim, morda bo obrodila sad; če pa ne, jo boš potlej posekal.‘« (Lukež 13:6—9, EI)

4. Kako se je Jezus izkazal kot zvesti »viničar«?

⁴ Do tedaj, ko je Jezus govoril o tej smokvi, je kot »viničar« že tri in pol leta poskušal razviti vero med Židi. Toda kljub temu, da so imeli veliko ugodnosti pod Abrahamovo zavezo in Zavezo zakona, je le malo Židov priznalo Mesijo. (Rimljanom 9:4, 5, 27) V četrtem letu svoje službe, je Jezus še intenzivneje delal, slikovito rečeno — okopaval in gnojil je te simbolične »židovske« ‚smokve‘, ko je oznanjeval in poučeval v Judeji, Pereji in nazadnje v Jeruzalemu in okolici. (Lukež 10. in 19. poglavje.)

5. Kako in zakaj je bila židovska »smokev« posekana in kdaj je bila »vržena na ogenj«?

⁵ Na polovici četrtega leta, nekaj dni pred svojo smrtjo, pa je Jezus jokal nad Jeruzalemom, ker je glavno mesto židovskega ljudstva imelo biti pozabljeno. (Matevž 23:37—39) Jehova, lastnik židovske »smokve« jo je v četrtem letu intenzivne nege ponovno pregledal. Ker je ugotovil, da je kot narod nerodovitna, je odredil, da se poseka, v soglasju z merilom, zapisanim v Matevžu 7:19. Zato je bilo Božje Kraljestvo židovskemu ljudstvu odvzeto in dano drugemu narodu, duhovnemu Izraelu, ki je rodoviten. (Matevž 21:43) To se je zgodilo 33. leta n.št. Sedemintrideset let pozneje, 70. leta n.št. je bila »smokev« posekana in »vržena na ogenj«, ko je bil uničen Jeruzalem in židovsko ljudstvo. (Matevž 3:9, 10; Lukež 19:41—44)

»Če ostaneš v dobroti«

6. Kako ilustracija o nerodovitni smokvi in vcepljene oljkove veje poudarja Božjo dobroto in strogost?

⁶ Kakor prispodoba z nerodovitno smokvo pokaže, da je Jehovina potrpežljivost omejena, tako Pavlova ilustracija o oljki poudarja Jehovino dobroto, pokaže pa tudi, da je natančen. Ker je Jehova ljubezniv, je židovskim »naravnim vejam« poslal Janeza Krstnika, ki jim je povedal, naj »rode sadove, vredne izpokorjenja« in verujejo v Jezusa. (Matevž 3:8; Dejanja apostolov 19:4) »Odrezani« so bili, ker niso verovali. Malo število židovskih »naravnih vej« pa je pomenilo »bogastvo za pogane«, ker so bile poganske veje »divje oljke« vcepljene na drevo Abrahamove zaveze, da bi postale del Abrahamovega duhovnega semena. (Rimljanom 11:12, 17, 20, 21)

7. Na kaj je opozoril Pavel?

⁷ Ampak Pavel je dodal opozorilo. Nežidovskim maziljenim kristjanom je rekel: »Če namreč Bog ni prizanesel naravnim vejam, tudi tebi ne bo prizanesel. Poglej torej Božjo dobroto in strogost: strogost nasproti padlim (Židom), nasproti tebi (poganom) pa Božjo dobroto, če ostaneš v dobroti; sicer boš tudi ti odsekan.« (Rimljanom 11:21, 22, EI) Da bi ostali v Jehovini dobroti, so morali kristjani iz poganov, vcepljeni na drevo Abrahamove zaveze, dokazati močno vero v glavno Abrahamovo seme. Morali so »stati z vero«, ki so jo morali dokazati s krščanskimi sadovi tako, da so »dali svoja telesa v živo, sveto, Bogu prijetno daritev (sveto službo)«. (Rimljanom 11:20; 12:1)

8. Kakšen nadaljnji nauk je potegnil Pavel iz ilustracije o oliki?

⁸ Pavel je iz veličastnega načina, po katerem je Jehova omogočil drevesu Abrahamove zaveze, da je pognalo polno število 144 000 židovskih in poganskih »vej«, potegnil še en nauk. Najprej je govoril o dveh vrstah »vej«: »Povem vam pa, ne mislite o sebi več, kakor se sme misliti; ampak po zdravi pameti, vsak po meri vere, ki mu jo je Bog dodelil. Kakor imamo namreč v enem telesu mnogo udov, nimajo vsi udje enakega opravila, tako smo tudi mi, čeprav nas je veliko, eno telo v enotnosti s Kristusom.« (Rimljanom 12:3—5, NS) Tako židovski kot nežidovski kristjani so bili po »Božji dobroti« sprejeti v Abrahamovo duhovno seme. Pavel jih je posvaril: »Ne nosiš ti korenine (Jehove), temveč korenina tebe.« (Rimljanom 11:18, NS) Če niso želeli biti »odrezani«, so morali v Božji dobroti ostati, in sicer tako, da so bili »eno telo v enotnosti s Kristusom«. (Rimljanom 11:22, NS)

9. Kakšen pouk vsebuje ta opomin za »druge ovce« in na kaj morajo paziti?

⁹ Ali je v tem opozorilu maziljenim kristjanom tudi kakšen nauk za današnje kristjane, ki niso duhovni Izraelci? Prav gotovo. Čeprav niso del duhovnega semena, rojenega po Abrahamovi zavezi in ne iz »tega hleva«, pa so te »druge ovce« gotovo del »narodov na zemlji«, ki so lahko blagoslovljeni po semenu. (Janez 10:16a; 1. Mojzesova 22:18) Kaj pomeni to, da morajo imeti vero kot Abraham, kdo ima izgled, da živi na Zemlji in ‚hodi po stopinjah te vere‘. (Rimljanom 4:11, 12, 16) Podložiti se morajo Dobremu Pastirju, Kristusu ali glavnemu Abrahamovemu Semenu. Pravtako morajo sodelovati tudi s podrejenim Abrahamovim semenom, tako bodo z njimi »ena čreda« pod »enim pastirjem«. (Janez 10:14, 16b) Če maziljeni kristjani, ki ne ostanejo v Božji dobroti, tvegajo, da bodo »odrezani« z drevesa Abrahamove zaveze — potem bi tudi »druge ovce« morale silno paziti, da ne bi storile kaj, kar bi jim odtegnilo Jehovino dobroto! (Rimljanom 11:22)

»Če ne ostanejo« neverni

10. Kaj se je lahko zgodilo, če kakšen žid ni vztrajal v neveri in kaj je to zanj pomenilo?

¹⁰ V ilustraciji o oljki je še drugačen skupen nauk, ki velja za maziljene kristjane in »druge ovce«. Najdemo ga v Rimljanom 11:23, kjer beremo: »Pa tudi oni (neverni Židje) bodo vcepljeni, ako ne ostanejo v neveri; saj jih Bog more spet vcepiti.« (EI) Tukaj lahko vidimo še drug vidik Božje dobrote. Ko je pisal Pavel to pismo (okoli leta 56), je bil židovski narod kot takšen že davno posekan kot »smokev«, ki ne rodi. Če pa se vrnemo na ilustracijo z oljko, je bila večina »naravnih vej« »odrezana«, ker niso verovali v Jezusa, Mesijo. Če pa kakšen posamezen Žid ne bi ostal neveren, ga je bil Bog Jehova voljan vcepiti nazaj na simbolično oljko, da bi bil član Abrahamovega duhovnega semena. Za Žida, ki se je pokesal, je to, da ga je Jehova sprejel nazaj, pomenilo vrnitev v »življenje iz mrtvih«. (Rimljanom 11:14, 15)

11. Kaj se je zgodilo nekaterim izmed »drugih ovc«, in kaj bi morali takšni storiti?

¹¹ Nekateri izmed »drugih ovc« so postali danes zadovoljni sami s seboj in ker niso dovolj verni, ne služijo več Jehovi. Odcepili so se od aktivnega druženja z Božjim ljudstvom. Nekateri so prišli v hude težave, ‚zadela‘ so jih opozorila iz Božje besede. Naj mislijo, da so za vedno izgubljeni? Božja beseda izjavlja: »Odondod (izven ‚dežele‘ Božjega naroda) boš potem iskal Jehovo svojega Boga, in ga našel, če ga boš iskal z vsem srcem in z vso dušo. Ko boš v stiski, in te zadene vse to, (na kar si bil opozorjen) se boš poslednje dni vrnil k Jehovi, svojemu Bogu in boš poslušal njegov glas. Kajti Jehova, tvoj Bog, je usmiljen Bog.« (5. Mojzesova 4:29—31, EI)

12. a) Kako je »zvesti in modri hlapec« pokazal, da skrbi za takšne izgubljene »druge ovce«? b) Lahko poveš kakšen primer, ki pokaže, da so se nekateri hvaležno vrnili v čredo?

¹² Kot složna skupina rodovitnih vej na drevesu Abrahamove zaveze, se »zvesti in modri hlapec« ali člani ostanka Kristusovih maziljenih bratov na Zemlji povsem zavedajo nujnosti, da se nekateri izmed »drugih ovc« prebudijo iz samozadovoljnosti in ponovno postanejo rodovitni kristjani. (Matevž 24:45—47) V ta namen je »hlapec« pripravil za objavo neke članke, kot so: »Vrni se k pastirju svojih duš«, objavljenem v Stražnem stolpu« od 1. 9. 1982. Z januarjem 1982. je Naša Služba za Božje Kraljestvo začela objavljati serijo člankov o isti temi. Je to čvrsto vodstvo Gospodarjevega »hlapca« obrodilo sadove? Se je kdo vrnil k Jehovi, svojemu Bogu? Mnogi. Preberi si primere o tem na strani 28.

»Obrodite obilo sadu«

13. Kaj bi moral storiti vsak, ki je postal samozadovoljen, kot se vidi iz Jezusovih besed?

¹³ Da, vsi maziljeni kristjani ali njihovi tovariši »druge ovce«, ki so postali samozadovoljni in nerodovitni, bi morali prisluhniti opozorilu, se odzvati Jehovini dobroti in sprejeti pomoč ter ponovno postati rodovitni kristjani. V ilustraciji, ki se povsem razlikuje od prispodob o oljki in nerodovitni smokvi, se je Jezus primerjal z vinsko trto ali steblom vinske trte, svoje maziljene učence pa z mladikami vinske trte. Rekel je: »Jaz sem prava vinska trta in moj Oče je vinogradnik. Vsako mladiko na ‚meni, katera ne rodi sadu, odstrani; in vsako, katera rodi sad, otrebi, da rodi še več sadu ... V tem je poveličanje mojega Očeta, da obrodite obilo sadu in postanete moji učenci.« (Janez 15:1—8, EI)

14. a) Na katera dva načina morajo vsi kristjani ‚prinašati obilo sadov‘? b) Kaj se še zahteva od maziljenih kristjanov, kot se vidi iz ilustracije o »pravi trti«?

¹⁴ Čeprav »druge ovce« niso mladike na »oljki« Abrahamove zaveze ali na »pravi trti«, Jezusu Kristusu, se morajo vseeno dokazati, da so Kristusovi učenci. Kot vsi maziljeni kristjani (»veje«) morajo tudi druge ovce »obroditi obilo sadu«. To store tako, da obrode Kristusu podobne lastnosti nove osebnosti; sem spadajo tudi »sadovi duha«. (Galatom 5:22, 23; Matevž 28:19, 20; Kološanom 3:5—14) Svojo rodovitnost pokažejo s sodelovanjem v oznanjevanju »dobre vesti«. (Matevž 24:14) In tako kot morajo maziljene »veje« »prave trte« ostati v skupnosti s Kristusom, morajo tudi »druge ovce« ostati tesno povezane z »zvestim in modrim hlapcem« ali Kristusovimi maziljenimi »brati«. Samo tako lahko upajo, da bodo ‘podedovale Kraljestvo, ki jim je pripravljeno od ustanovitve sveta‘. (Matevž 25:31—40)

Blagoslovljeni »vsi narodi na zemlji«

15. Kakšen dodaten pomen imajo besede iz Rimljanom 11:12, ko Abrahamova zaveza zaključuje rojevanje obljubljenega »semena«?

¹⁵ Medtem ko oljka Abrahamove zaveze s svojo sveto ‚sočno korenino‘ (Jehovo) in trdnim deblom (Kristusom) zaključuje rojevanje polnega števila židovskih in poganskih »vej«, pa so »ljudje iz narodov«, ki niso duhovni Izraelci, že blagoslovljeni. Pavel je to vedel, zato je pisal: »Če pa je bil njih (naravnih Hebrejcev) padec bogastvo za svet in njih pomanjšanje bogastvo za pogane (svet, NS), koliko bolj bo njih (židovskih maziljenih kristjanov) polno število.« (Rimljanom 11:12, EI)

16. a) Kako je »padec« Hebrejcev pomenil ‚bogastvo za ljudi iz narodov‘? b) Kakšno je danes delo vcepljenja?

¹⁶ Videli smo že, da je »padec« hebrejskega naroda v celoti pomenil veliko duhovno bogastvo za pogane. Toda dejstvo, da so veje divje oljke postale člani Abrahamovega duhovnega semena, ni naravnim vejam simbolične oljke (zvestim hebrejskim kristjanom) tega onemogočilo. Ti so bodisi ostali na drevesu bodisi bili ‚zopet vcepljeni‘ po letu 36 n. št. 144 000 vej pomeni torej »polno število« Hebrejcev in »polno število« nežidov. (Rimljanom 11:12, 25) Dejstva pokažejo, da je to vcepljanje bilo končano do sredine 1930-tih let. Danes, v tem poznem času, imamo dobre razloge, da verujemo, da je vcepljeno »polno število« tako židovskih kot poganskih vej. Vsaka veja, ki je bila vcepljena po 1935. letu, je bila, kar je razumljivo, le zamenjava za židovske ali nežidovske »veje« odrezane zaradi nerodovitnosti.

17. Na kakšen način pomeni spolnjevanje članov semena nadaljnje bogastvo za ‚ljudi iz narodov‘?

¹⁷ Pavel pravi, da pomeni takšno spopolnjevanje članov Abrahamovega semena bogastvo za pogane«. To bogastvo je silno veliko, ker duhovno bogastvo in blagoslovi ne vplivajo samo na nekaj deset tisoč nežidovskih maziljenih kristjanov (kar odgovarja spolnitvi prvega dela Rimljanom 11:12), temveč dobesedno na milijone ‚ljudi iz narodov‘, ki niso vcepljeni na simbolično oljko.

18. Kaj lahko rečemo o obljubah Abrahamove zaveze in kateri njen del se mora pričeti zato spolnjevati?

¹⁸ To nas vrača k Abrahamovi zavezi. Jezus Kristus, glavno Seme, je sedaj ustoličen v nebesih. Zbral je člane podrejenega semena v Abrahamovo zavezno družino. ‚Osvojil bo vrata svojih sovražnikov‘ tako, da bo uničil svetovno kraljestvo krive religije, Babilon veliki, in ostal del vidne satanove organizacije. (1. Mojzesova 22:17, 18) Zato ni presenetljivo, da se spolnjuje tudi zaključni del obljube Abrahamu: »Blagoslovljeni bodo v tvojem zarodu vsi narodi na zemlji.«

19. a) Kako so že blagoslovljeni ljudje iz ‚vseh narodov zemlje‘? b) Kaj upajo?

¹⁹ Da, »velika množica iz vseh narodov«, vključno z nekaj naravnimi Židi, je že blagoslovljena. S polno vero v večjega Abrahama, Boga Jehovo, so se pridružili ostanku duhovnega Izraela in ‚služijo Jehovi v njegovem templju (v sveti službi) dan in noč‘, z upanjem na večno življenje na Zemlji. (Razodetje 7:4, 9—17) Naj bodo še naprej, vse v novi sestav stvari, blagoslovljeni v tem semenu.

Ali razumeš?

◻ Kaj je predstavljala nerodovitna smokev, kdaj je bila posekana in kdaj sežgana?

◻ Kako so se lahko židovski in poganski kristjani ognili odrezanju z »oljke« in kakšen pouk lahko potegnemo iz tega?

◻ Zakaj lahko ponovno vcepljenje Hebrejcev, ki so bili odrezani, služi kot vir tolažbe vsem, ki so zašli?

◻ Na kakšne načine morajo vsi kristjani prinašati sadove?

◻ Kako se že blagoslavljajo mnogi »ljudje iz vseh narodov«?

[Okvir na strani 28]

‚Vrnili so se k pastirju in nadzorniku svojih duš‘ (1. Petrov 2:25)

Žena iz Normandije (Francija) piše: »Po desetih letih nedelavnosti in po nekoliko neuspelih poskusih, da se vrnem v skupščino (Jehovinih prič), sem še vedno oklevala. Ker sem se, odkar sem zapustila skupščino, nebiblijsko obnašala, sem se bala Jehovine kazni in karajočih pogledov starešin ter cele skupščine. Ko sem bila s starši mojega moža na počitnicah, sem v Stražnem stolpu prebrala članek, ki je pisal o nedelavnem bratu, čigar situacija je bila podobna moji. Ko sem brala, kako ljubeč je bil Jehova z njim, kako prijazno so mu starešine pomagali in kako prisrčno so ga člani skupščine sprejeli nazaj, sem dobila moč, da se vrnem v Jehovino organizacijo.«

Suzana, Jehovina priča iz skupščine v severovzhodni Franciji, piše: »Iskreno se zahvaljujem Jehovi, njegovemu Sinu Jezusu Kristusu in »zvestemu in modremu hlapcu« za pomoč, ki jo nudijo nedelavnim. Bila sem nedelavna, ko so me obiskali starešine in mi ponudili biblijski študij. Sprejela sem, in sem sedaj silno srečna, ker zopet hodim na sestanke in redno oznanjujem. Sedaj sem sposobna pokazati sestrsko ljubezen drugim, ki potrebujejo takšno spodbudo.«

Jolanda, pravtako Jehovina priča iz Francije, že leta ni prihajala na sestanke in tudi ni več molila, ker se je čutila krivo zaradi zanemarjanja Jehovine mize. Pomagali so ji, da je zopet postala aktivna kristjanka in sedaj piše: »Jehovi sem zelo hvaležna, ker mi je pomagal in mi dal še eno priložnost. Z vsem srcem spodbujam vse tiste, ki so iz kakršnihkoli razlogov popustili — naj se vrnejo k Jehovi.«

[Shema na strani 26]

(Lega besedila – glej publikacijo)

Pavlova ilustracija o oljki pokaže, kako Abrahamova zaveza poskrbi za celotno duhovno »seme«

ABRAHAMOVA ZAVEZA (1. Mojzesova 22:16—18)