Želijo pomagati

»OPOMINJAM pa vas bratje, ... tolažite malodušne.« (1. Tesaloničanom 5:14, EI) S temi besedami, namenjenimi skupščini v Tesalonikih, je apostol Pavel pokazal, da je krščanska skupščina pomemben izvor pomoči, ki ga je Bog priskrbel vsem potrtim. Vsak kristjan, ki čuti, da ga premagujejo škodljiva čustva, lahko poišče tolažbo in pomoč pri svojih krščanskih bratih.

Učenec Jakob je priporočal, da se za pomoč prosi krščanske starešine. Rekel je: »Če je kdo med vami bolan, naj pokliče starešine skupščine in naj molijo zanj in ga z oljem mazilijo v imenu Jehovinem in verna molitev bo bolniku pomagala in Jehova mu bo polajšal.« (Jakob 5:14, 15, NS)

Toda kaj, če nekdo ne želi prositi starešin za pomoč? Neka ženska, ki je imela resne probleme, je to le nerada storila, pojasnjuje pa zakaj: »Nekako podzavestno sem čutila, da me starešine ne bodo razumeli. In da bodo menili, da sem za vse sama kriva.« Toda težka družinska kriza jo je prisilila, da je šla k njim. Kako je bilo? »Starešine niso popolni, ampak razumeli so me,« je rekla.

Spomni se, da je apostol Pavel celotno skupščino spodbudil, da naj »tolažijo malodušne«. Starešine želijo pomagati. Potrte osebe pa seveda lahko gredo h katerikoli zreli osebi, za katero bodo menile, da jih bo najbolje potolažila. Mladi se bodo najverjetneje obrnili k svojim staršem. Žene bodo morda najraje šle k izkušenim krščanskim sestram, ki ‚uče, kar je dobro‘. (Titu 2:3) Pomembno je, da se z NEKOM POGOVORIŠ.

Kaj boš storil, če potrta oseba pride po pomoč k tebi? In kaj, če si se sam ponudil, da ji boš pomagal? Pri tem ne smeš pozabiti na določene stvari.

Uteha in sočutje

Zapomni si, da ne smeš prehitro soditi glede duhovnosti potrte osebe. Pavel je rekel, da takšen človek potrebuje tolažbo. Zato bomo storili prav, če bomo z njimi ravnali tako, kot je zapisano v listu Filipljanom: »Če je kakšna uteha v Kristusu, če je kakšna tolažba v ljubezni, če je kakšen delež duha in če je kakšna naklonjenost in sočutje, da izpolnite mojo radost s tem, da isto mislite in imate isto ljubezen.« (Filipljanom 2:1, 2, NS) Spodbujanje, ljubezen, tolažba, vloga duha, naklonjenost in sočutje lahko na potrto osebo presenetljivo dobro vplivajo.

Apostol Peter pa je dodal še eno pomembno lastnost. Rekel je: »Vsi bodite enih misli, sočutni, naklonjeni bratovščini, usmiljeni.« (1. Petrov 3:8, NS) Vsakdo, ki je »sočuten« in se lahko postavi v položaj drugega, si bo pridobil njegovo zaupanje in ga lahko potolažil. Takšna oseba ima izreden dar pomagati potrtim dušam.

Težke depresije

Kako pa ravnati, če nekdo v skupščini trpi zaradi težke depresije? Morda ga muči občutek ničvrednosti, krivde, je obupan in izgleda, da mu prav nič ne pomaga? Najprej bi se mu moralo svetovati, da se pogovori s svojim zdravnikom, ker je vzrok za depresije večinoma kakšna fizična bolezen.a Toda ne glede na to, kakšno pomoč bo poiskal, ima skupščina še vedno pomembno vlogo.

Člani skupščine ne bi smeli človeka, ki ga muči depresija, kritizirati, ali mu enostavno govoriti »pomiri se« ali »reši se tega«. Mož, čigar žena je trpela zaradi depresij, je rekel, da je od časa do časa poskušala napraviti samomor. Zakaj? Mož priznava, da predvsem zato, ker niti on niti drugi niso bili dovolj razumevajoči.

Nekateri menijo, da je dobro govoriti z depresivnimi osebami o stvareh, ki so jim nekoč bile znane, sedaj pa jih morda težko razumejo, ker je depresija zmedla njihov razum. Govori o Jehovi, »Očetu usmiljenja in Bogu vse tolažbe«. (2. Korinčanom 1:3) Spomni osebo, da je Jehova pripravljen odpuščati v ‚veliki meri‘. (Izaija 55:7) Pogovarjaj se o lepotah Jehovinega stvarstva in omeni prijetna doživetja, ki jih je oseba morda v tem pogledu imela. Govori mu, da je bil srečen v skupščini, o tem kako ljubi svojo družino in kako ima ona rada njega. Poudari, da, čeprav ne moreš popolnoma razumeti, kako slabo se počuti, izkušnje drugih pokazujejo, da bo boljše. Bodi pripravljen poslušati z »bratsko naklonjenostjo in nežnim sočutjem« vse, kar ti ima povedati, ne glede na to, kako nelogično bo, zaradi njegove čustvene potrtosti seveda.

Če bi govoril o samomoru, vzemi to zelo resno. Če samomora sicer ne omeni, toda imaš občutek, da misli o njem, se ne boj začeti pogovora o tem. Morda lahko pričneš takole: »Vem, da se sedaj zelo slabo počutiš, verjetno veliko slabše, kot bom jaz lahko sploh kdaj razumel. Veš ljudem, ki se počutijo tako slabo kot se sedaj ti, velikokrat pride na misel, da bi bilo še najbolje, če se končajo. Ali si ti kdaj tako čutil?« Če je, potem se bo prav gotovo ‚odprl‘, to pa mu bo pomagalo, da se ne bo več čutil krivega zaradi takšnih misli.

»Stroji ne delajo pravilno«

Zdravnik, ki je tudi krščanski starešina, je rekel: »Včasih to primerjam z računalnikom. Če se baterije izpraznijo, ne boš dobil zanesljivega rezultata, ne glede na to, kaj boš tipkal nanj. Tako povem vsakomur, ki ga muči težka depresija, da so njegove »baterije« začasno prazne. Zato dobiva čudne ideje in neobičajne zaključke. Toda, samo tako dolgo, dokler obstoja motnja. Ko se problem odstrani, se stvari izboljšajo.«

Ta isti zdravnik dodaja: »Ne šteje vedno to, kaj bomo rekli človeku, ki je tako bolan. Poskušajmo, kot kristjani pač najbolje moremo, sočustvovati z njim. Starešine morda lahko najdejo nekoga z bogatimi življenjskimi izkušnjami, ki bo z njimi sedel in se pogovarjal ali pa jih samo poslušal. Velikokrat sem opazil, da so depresivnim osebam še največ pomagale starejše krščanske sestre, ki so kdaj same trpele za težko depresijo. Morda je samo sedla k takšnemu bolniku, ga potrepljala po ramenu in rekla: ‚Vem, kako se počutiš.‘

Lahko se pomaga

Res je, da se tistemu, ki trpi za težkimi čustvenimi motnjami zdi, da se bi moral silno naprezati, da bi to premagal. Zadnja stvar, ki jo želi takšen narediti, pa je ravno — naprezanje. Toda samomor ni odgovor. Neka žena je bila dolgo časa depresivna. Ni hotela jesti, ni mogla spati, ni imela nobene moči, bila je nervozna in napeta in želela si je umreti. Sedaj piše: »Bodi pogumen! Ne glede na to, kako dolgo že trpiš ali kakšen je problem, Jehova lahko in bo pomagal. Jaz sem dokaz za to.« (Filipljanom 4:13)

Še z eno stvarjo, lahko pomagamo depresivni osebi. Zanjo lahko molimo, po vzorcu misli apostola Pavla: »Sam gospod naš Jezus Kristus pa in Bog, naš Oče, ki nas je vzljubil in nam podelil večno tolažbo in dobro upanje po nezasluženi dobroti, naj tolaži vaša srca in vas utrdi v vsakem dobrem delu in besedi.« (2. Tesaloničanom 2:16, 17, NS)

[Podčrtna opomba]

[Okvir na strani 9]

Ali kdo, ki ga poznaš, razmišlja o samomoru?

Morda misli na to, če je zelo potrt in tudi zanj velja kakšen od naslednjih znakov:

• Govori ali razmišlja o samomoru.

• Ne zanimajo ga več življenje, družina in prijatelji.

• Ne more spati.

• Ne more jesti.

• Nima spolnih želja.

• Nenadoma se umiri, zatem ko je bil opazno razburjen.

• Ureja zadeve, menja način življenja, ali pa se zanemari.

• Postane potrt, ko umre ali napravi samomor nek sorodnik ali prijatelj.

• Resno psihično zboli.

• Izgubi svoj posel ali pa je ločen od svoje družine.

(Povzeto po reviji Medical Tribune)