Moderne smeri v glasbi — lahko vplivajo nate?

KAJ PA je z moderno glasbo — z rockom, punkom, funkom, ritmično blues glasbo, country in western glasbo ter vsemi drugimi različnimi zvrstmi, ki se danes širijo? Mar lahko, z besedilom ali brez njega, vplivajo na tvoje mišljenje ali izpodkopavajo tvojo duhovnost?

Bill Mullane, bivši rock glasbenik iz New Jerseya (ZDA) je to takole pojasnil: »Ko sem igral bas kitaro v rock skupini, je bil ves učinek — telesen. Poudarjen in divji ritem in napadalnost so naravnost vdirali v človeka. Kot glasbenik sem postal del tega. Ko sem tako opazoval publiko, kako se odziva in da jo prevzema isti primitivni nagon, sem želel še bolj vplivati na njih. To je takšne vrste zvok. Zgrabi te. Tedaj sem seveda bil pogosto pod vplivom mamil, kakor tudi večina poslušalcev. Tako je evforijaa rasla. Tako je, kot če bi človek odvrgel vse omejitve. Lahko postaneš divji in pozabiš na vse zadržke.

Zato verjamem, da mladim ljudem mnoge vrste zvokov, ki jih danes slišijo, veliko pomenijo. Istovetijo se z njimi in njihovim sporočilom. Če pomislim, lahko vidim, da takšna glasba odraža njihove misli o svetu in sodobnem življenju. Poleg tega pa preti človeštvu nevarnost jedrske vojne. Kdo ve, kako dolgo bomo še živeli? Zato takole mislijo: ‚Žívi dokler moreš. In potegni iz življenja vse, kar moreš.‘«

Ta komentar v zvezi z istovetenjem nas vodi do jedra zadeve. (Primerjaj 1. Korinčanom 15:32.) Bi smel pravi kristjan želeti biti enak z večino smeri v sodobni glasbi? Nedavno je Toronto Star, kanadski časopis, poročal: »Spolnost in sadizemb sta se zlila v koncertu skupine Tubes (rock skupina iz San Franciska).« Avtor je nadaljeval: »Za Tubes predstavlja družbena satira samo čist sado-mazohizem, spolnost v odvisnosti, bogokletnost in perverznost s komerkoli.« Kaj lahko ima krščanstvo s tem skupnega?

V New York Postu je izšel članek pod naslovom »Satanski svet Rolling Stonsov«. Čez celo stran je bilo na kratko ponovljeno, kako se ta skupina vdaja mamilom. Stališče Rolling Stonsov do mamil, spolnosti in satana se razločno vidi v njihovi glasbi. Se lahko strinjaš s takšnimi stališči in si še vedno istoveten s Kristusom? (2. Korinčanom 6:14, 15)

Glasba in spiritizem

Na žalost pa niso to edine nevarnosti v sodobni glasbi, na katere mora računati vesten kristjan. Apostol Pavel je spodbujal kristjane: »Odenite se z vsem orožjem Božjim, da boste mogli stati zoper zvijačne naklepe hudičeve. Kajti vojskovati ... se (moramo) zoper svetovne mogočnike te teme, zoper duhovne vojske hudobnosti v nebeških prostorih.« (Efežanom 6:11, 12) Tega opomina ne bi smeli vzeti prelahko. Satanov vpliv je napadalen in kateri način bi bil boljši za zapeljevanje ljudi, posebno mladih, če to ni glasba?

Sedaj se mnoge moderne skupine globoko spuščajo v spiritizem in okultne običaje. Drugi poskušajo s svojo glasbo širiti orientalne religije in miselnost. Na primer:

Robert Palmer je napisal kritiko o jazzu v New York Timesu pod naslovom »Čarovnije prežemajo album jazz glasbe« in v njej zapisal o črnski jazz skupini The Art Ensemble of Chicago. Med drugim je rekel: »Geslo skupine The Art Ensemble of Chicago. je ‚nora črnska glasba — od preteklosti do bodočnosti‘ ... Toda tukaj je več vrst hudobnosti (črnine). Tukaj hudoben črnski duhovnik čara v mrtvi noči. To ni samo zlobna tema ... to ni plošča, ki bi jo kdo zavrtel na še tako divji zabavi. ... To je varljivo potovanje v srce temačnosti.« Ali bi kot Kristusov učenec želel imeti takšno glasbo v svoji zbirki?

Bi bilo razumno, če bi imel danes kristjan v svoji zbirki plošče, ki poveličujejo demonizem in spiritizem, če upoštevamo, kar je rekel Pavel efeškim kristjanom o hudobnih duhovnih silah? Če se nekatere skupine ukvarjajo s preučevanjem okultizma in njegovih običajev, in se takšen vpliv hoče vtihotapiti v besedila pesmi, v ritem ali se to vidi z ovitka plošče; je tedaj takšna glasba nenevarna za kristjana?

Neka skupina, na primer, igra skladbo, ki se imenuje »Mr. Crowley«. Kdo je ta gospod Crowley? Satanist dvajsetega stoletja in pospeševalec sodobnega čaranja! V mnogih primerih bo krščanski Jehovini priči dovolj, da pogleda samo ovitek plošče, pa se lahko odloči, če bo ploščo kupila ali ne — še posebej, če je na njem naslikano vražarstvo in demonizem ali simboli poganstva in okultizma.

Bivši glasbenik Gordon Grant, ki si je z igranjem jazza in zatem rock glasbe v nočnih lokalih Los Angelesa (ZDA) služil denar, je rekel: »Vse skupine, s katerimi sem igral, so bile do neke mere zapletene v spiritizem. Ko si se seznanil z neko novo osebo, je bilo obvezno vprašanje: ‚V katerem znamenju si rojen?‘ Resno so verjeli v astrologijo in tvoje nebesno znamenje je bilo pomembno.« Se ti želiš istovetiti z astrologijo in drugimi demonskimi običaji? (5. Mojzesova 18:10—13)

Glasba in nemorala

Apostol Pavel je še bolj naravnost svetoval v svojem pismu Efežanom, in to tudi danes velja na področju glasbe. Opominjal je: »Nesramnost pa in vsaka nečistost ali lakomnost (vključno spolna lakomnost) naj se med vami niti ne imenuje, kakor se spodobi svetim; tudi ne nespodobno vedenje (sramotno obnašanje) in nespametno (opolzko) govorjenje.« (Efežanom 5:3—5, EI)

Starši in mladi ljudje: ste prebrali besedila disko pesmi, ki se jih prodaja — ali če jih že imate doma? Morda misliš, da je ta glasba privlačna ali pa ti ugaja ritem. V začetku ne misliš na besede, kmalu pa jo začneš brundati. Tudi na nekaterih drsališčih predvajajo takšno glasbo. Bi bilo za Jehovino pričo prav, da tam drsa in uživa v taki glasbi? ‚Ampak kje je v tem nevarnost?‘ se morda sprašuješ.

Priljubljene skupine govorijo v svoji glasbi o nečistovanju in uživanju mamil kot načinu življenja. Da, njihova glasba prenaša njihove življenjske navade. »Želim videti, kakšna si v postelji« in »Ona je vroča, ona je seksi« so besede, natisnjene na albumu, ki je pred nedavnim izšel. Znan pevec je povedal svoje gledišče prav za ovitek albuma, glasi pa se: »Ne vidim nič napačnega v spolnosti s tistim, ki nanjo pristane. ... Ne verjamem pretirano moralističnim filozofijam.« Kako lahko misli pravih kristjanov gredo skupaj s stališči, izraženimi v takšnih pesmih in takšni miselnosti? Mar bi se naj Kristusovi učenci istovetili s takšnimi ‚tujimi mislimi‘? (Efežanom 4:18; primerjaj 1. Mojzesova 39:7—12.)

Glasba in starejša generacija

Starejši zlahka pomislijo, da vse to velja samo za mlajše in njihovo glasbo. Toda kaj je s ‚hiti‘ izpred 20 in 30 let, ki jih še vedno otožno poslušajo? Pesem »Big Spender« opisuje prostitutko, ki poskuša uloviti stranko. Pesem »Fever« je pomanjkljivo ‚oblečen‘ opis močne spolne želje. »Nikoli v nedeljo« pravtako opeva prostitutko. Koliki so tisti čas uživali ob takšnih melodijah in niso razmišljali o povezanosti in pomenu?

Še bi lahko naštevali primere, ki pokažejo, kako zviti in zahrbtni so satanovi načrti, da bi nas pridobil z glasbo k pokvarjenim mislim in filozofijam, ki bi jih drugače takoj zavrnili. Kaj to pokaže? Da moramo vsi, tako starejši kot mlajši, resno razmisliti o vrsti glasbe, ki jo poslušamo. Na raven ‚razuzdane nezmernosti‘ lahko zdrsnemo, ne da bi se tega prav zavedli. (1. Petrov 4:4)

O tem bi naj razmislili vsi kristjani — tako starešine v skupščini, starši, najstniki ali otrok. Zaradi omejenega prostora ne moremo navesti vseh dokazov v zvezi s škodljivim vplivom določene »resne« in moderne glasbe. Toda vsak vesten kristjan bo naredil prav, če bo preiskal svoj okus na področju glasbe in pregledal svojo zbirko plošč ter po tem delal v soglasju z razumnim biblijskim pojasnilom.

Kaj lahko naredi kristjan?

Ko je Pavel oznanjeval v Efezu, je to delal s tolikšnim uspehom, da so mnogi ljudje, ki so se ukvarjali z okultizmom, sprejeli krščanstvo in naredili vse potrebno, da bi zavarovali svojo bodočo duhovnost. V poročilu piše: »A mnogi tistih, ki so uganjali vraže, so znesli (spiritistične) knjige in jih sežgali vpričo vseh; in ko so sešteli ceno, so našli, da so veljale petdeset tisoč srebrnikov. Tako je beseda Jehovina rasla z močjo in se utrjevala.« (Dejanja apostolov 19:18—20)

Bo Jehovina beseda tudi v nas rasla in prevladovala? Boš naredil vse, kar je potrebno, da bi bil dostojen član Jehovinega »svetega naroda«? (Efežanom 5:3) Pred nedavnim, ko je bilo to vprašanje neposredno postavljeno veliki skupini polnočasnih Jehovinih služabnikov, je bilo nekaj posod za smeti polnih odvrženih in uničenih plošč, ker so bile nemoralne, demonskega značaja ali so pospeševale posveten in sramoten način življenja. Pri tem ni štela njihova denarna vrednost, temveč možnost, da lahko škodljivo vplivajo na duhovne vrednote.

Nekaterim se morda zdi, da bi morali bolj oprijemljivo pisati glede določenih glasbenih skupin ali glasbe. Toda apostol Pavel pravi: »Za popolne, ki imajo zaradi skušnje vajene čute, da razločujejo dobro in hudo, pa je močna hrana.« (Hebrejcem 5:14, EI) Zrelemu kristjanu ne bo težko prepoznati, katera glasba je sprejemljiva, če se bo ravnal po svoji, po Bibliji šolani vesti, Jehovine priče ne zahtevajo spisek prepovedi po talmudskem vzorcu, ki bi določal njihovo obnašanje. Tudi ne zahtevajo »seznama« prepovedane glasbe. Zato sami razsodimo, kako in kaj, če želimo v vsemu ugajati nebeškemu Očetu, tudi pri izboru glasbe. (Efežanom 5:18—20; Filipljanom 1:9—11)

[Podčrtni opombi]

[Slika na strani 7]

Ali glasba, ki jo poslušaš poveličuje spiritizem, zlorabo mamil ali nemoralo?