Na kateri strani spornega vprašanja si?

KAJ pravzaprav pomeni to »sporno vprašanje«? To je vprašanje, o katerem se prepirata dva ali trije ljudje, ali skupine ljudi, in ki naj bi ga rešil nekdo z veljavno odločitvijo ali s prepričevalnimi dokazi. To je danes vesoljno sporno vprašanje in povezano z Božjim Kraljestvom ter njegovim zakonitim vladarjem, Jezusom Kristusom. Od povojnega leta 1919, torej že 63 let, Jehovine priče v 205 deželah oznanjujejo prerokbo, ki jo je izrekel ta imenovani vladar: »Dobra vest o kraljestvu se bo oznanjevala po vsem naseljenem svetu, vsem narodom za pričevanje; in tedaj pride konec« (Matevž 24:14, NS)

Kam je to pripeljalo? Vse oblasti na zemlji so morale, naj jim je bilo to všeč ali ne, pogledati v oči temu spornemu vprašanju. Izkazalo se je, da jim to nikakor ni bilo všeč. Danes živimo takorekoč v somraku zemeljskih kraljestev. Posledica dveh svetovnih vojn je bila ta, da so mnoga zemeljska kraljestva padla, zamenjali pa so jih z drugačnimi vladavinami — republikami in podobnimi avtoritativnimi vladavinami. Danes je vsega skupaj le še kakšnih 15 kraljestev, kot Velika Britanija in Severna Irska, kraljevina Jordan, Nepal v Aziji, kraljevina Tonga v južnem Pacifiku in kraljevina Swaziland v Afriki in še nekaj drugih.

Odprava človeških kraljestev

Nad človeškimi kraljestvi je popolna tema, a ne samo zato, ker bi bile kraljevine kot oblike vladavin v manjšini, ampak tudi zato, ker vse oblike človeškega vladanja gledajo naravnost v obraz dejstvu, da bodo odstranjene, ker morajo narediti prostor enotni svetovni vladi, ki pa je ne bo ustanovil človek. To je bilo napovedano v Danielovi prerokbi (2:44) že pred dobrimi 2580 leti: »V dneh teh kraljev bo ustanovil Bog nebes kraljestvo, ki vekomaj ne bo razdejano in njegovo gospostvo ne bo prepuščeno drugemu ljudstvu; vsa ta kraljestva pa zdrobi in uniči, a samo bo ostalo na veke.« (NS) Prva svetovna vojna, ki se je začela 1914. leta ni spolnila te spodbudne Danielove prerokbe, pač pa je označila čas, ko je Bog nebes postavil svojega izvoljenega Kralja na nebeški prestol in mu dal moč, da je začel spolnjevati prve dele te prerokbe.

Danes vsem svetovnim vladavinam preti uničenje, celo samouničenje, ker imajo tako visoko znanstveno razvito oborožitev. Dobro obveščeni opazovalci svetovnih razmer nas svarijo pred takšnim koncem. Vidijo pač, da živimo v času, ki ga Biblija imenuje »čas konca« ali »poslednje dni«. (Daniel 12:4; 2. Timoteju 3:1) Narodi si ne drznejo kar tako začeti tretje svetovne vojne, ker vedo, da bi ta vojna pomenila njihovo vzajemno uničenje. Vse skupaj bi želeli urediti tako, da bi lahko samozavestno vzkliknili: »Mir in varnost!« (1. Tesaloničanom 5:3) In ko bodo prav kmalu izrekli te besede, to nikakor ne bo pomenilo miru z Bogom nebes. Ne, kajti narodi so že od 1914. v vojni z njim. Delajo ravno nasprotno od tistega, kar je Bog namenil človeštvu. Bog jim je dovolil, da tisoče let svoje zgodovine dokazujejo, da niso zmožni vladati svetu in zagotoviti človeštvu trajnega blagostanja, ker se pač ne menijo za slavo Boga.

Vsemogočni Bog je že določil čas, ko bo temu nesposobnemu sestavu stvari za vselej, naredil konec. Natančno ob svojem izbranem času ga bo izbrisal z Zemlje. Po Jehovinih pričah je o tem obvestil narode. Zato se ne morejo izgovarjati.

Človeške vladavine ali Božja vladavina?

Narodi, oziroma njihove vladarske moči, so sami od sebe pokazali, na kateri strani spornega vprašanja o kraljestvu stoje. O vprašanju, kdo naj vlada Zemlji in ljudem, so se izrekli za človeško vladanje in proti Božjemu vladanju. Ves čas so se trmasto postavljali proti vladavini Boga Jehove in njegovega Kristusa. To je koristilo satanu, hudiču, nevidnemu ‚vojvodi tega sveta‘, o katerem je Jezus svojim apostolom rekel: »Vladar tega sveta prihaja. Meni sicer nič ne more.« (Janez 14:30, EI; glej tudi Matevž 4:8—11; 2. Korinčanom 4:4.)

Ker so se narodi odločili in se svoje odločitve tudi držijo, si mora vsakdo sam zase odgovoriti na to tehtno vprašanje: na kateri strani spornega vprašanja o kraljestvu sem? To pomembno sporno vprašanje, ki zadeva ves svet, ne moremo spregledati. Če se ne bomo zmenili zanj, nas bodo doletele posledice, krivi pa bomo sami. Pri tem ne moremo ostati ob strani. Moramo se odločiti za Božje kraljestvo ali zoper njega.

Velika večina ljudi, ki žive danes, morda ni živela v 1914. letu, ko se je začela vojna. Zato niza pomembnih dogodkov, ki so se zgodili od tedaj, niso videli niti skusili. Kljub temu pa je »znamenje«, ki ga je Kristus napovedal za ‚konca sestava stvari‘,postalo in ostalo vidno vsem narodom in vsem ljudem. Vsi čutijo posledice tega »znamenja«. Treba je le prebrati, kaj je Jezus Kristus napovedal v poročilu, zapisanem v Matevževem evangeliju, v 24. in 25. poglavju, v Markovem 13. poglavju, v Lukeževem evangeliju v 21. poglavju, in videli bomo, da je napovedal vojne, lakote, kužne bolezni, potrese, preganjanje njegovih učencev, nenehen obup in zmedenost med narodi in smelo oznanjevanje »dobre vesti« o Kraljestvu »po vsej naseljeni zemlji, vsem narodom za pričevanje«, vse do konca tega umirajočega sestava stvari.

V prvem stoletju našega štetja so pravi kristjani seveda opravili znaten del oznanjevanja dobre vesti o bližnjem kraljestvu v Aziji, Afriki in Evropi. To je bilo veliko prej, preden so Evropejci od 15. stoletja začeli odkrivati Severno in Južno Ameriko, Avstralijo in otoke v Atlantskem in Tihem oceanu. V novoodkrite dežele so pošiljali verske misijonarje. V novejšem času so bile ustanovljene biblijske družbe, ki so na veliko ter v mnogih jezikih širile Biblijo. Toda misionarji in duhovniki krščanstva niso s tem oznanjevali vesti o Kraljestvu, vsaj tako ne, da bi to Kraljestvo Boga Jehove in Jezusa Kristusa postalo za ves svet sporno vprašanje. To ni bilo takšno oznanjevanje, ki bi vest o Kraljestvu naredilo za del »znamenja« »konca sestava stvari«.