V čem je bistvo uživanja v glasbi

SUROVA nemoralnost in malikovanje sta bila v navadi v antičnem svetu. Zato je apostol Pavel menil, da je potrebno dati zelo odločen nasvet o krščanskem vedenju. Skupščini v Efezu je pisal: »Zatorej vam pravim in vas rotim v Gospodu: ne živite več, kakor živijo pogani, v ničevosti svojih misli. Zaradi nevednosti, v kateri ždijo, in zaradi trdote njihovega srca jim je pamet otemnela in so se odtujili Božjemu življenju.« (Ef. 4:17, 18, EI)

Ali ni to tudi dober opis današnjih običajnih razmer? Sem spada tudi področje glasbe. Večina sodobne glasbe odseva slog, ki je ‚odtujen Božjemu življenju‘. Pogosto tudi besedila pesmi odkrivajo ‚trdoto srca‘, v katerem ni dobrote in sočutja.

Toda Pavel je pri svojem nasvetu šel korak dlje, ko je rekel: »Njihov občutek za to, kaj je prav in kaj narobe, je svojčas otopel, razuzdani so v spolnosti in v življenju si poželjivo prizadevajo za vsakovrstno nenravnostjo.« (Ef. 4:19, Jeruzalemska Biblija)

To ‚poželjivo prizadevanje za nenaravnim življenjem‘ odseva večina današnje glasbe. Besedila pesmi in glasba namerno zapeljujejo generacijo, da se pogreza v spolnost, nasilje, mamila in čutne naslade. Kakšno naj bo mišljenje kristjanov o takšnih pregrehah? Upoštevaj Pavlove besede: »Vi pa ste se povsem drugače učili od Kristusa, če ste ga le poslušali, in se dali o njem poučiti, namreč po resnici, ki je v Kristusu.« (Ef. 4:20, 21, EI)

Potreben je »duhovni preobrat«

Kako lahko uporabimo ta opomin v primeru glasbe, ki odseva duha tega sveta? Takole: če imamo »Kristusov um«, se pravi, če imamo njegovo duševno stališče, potem ne bomo želeli poslušati glasbe, ki je »zemeljska, živalska, vražja.« (1. Kor. 2:16; Jak. 3:15)

Morda pa se vprašuješ: ‚Kako lahko spremenim svoj glasbeni okus?‘ Znova nam pomaga Pavel z besedami: »Opustiti morate svoj stari način življenja. Odvreči morate svojo staro osebnost, ki se je spridila vsled slepljivih poželenj. Vaš um mora biti obnovljen z duhovnim preobratom.« (Ef. 4:22, 23, JB)

Rešitev problema je torej v obnovitvi osebnosti z duhovnim preobratom. To vključuje veliko več od našega glasbenega okusa. To zahteva prevzgojo, postavljanje meril in vrednot. Pomeni spremembo našega načina mišljenja, drugače postavljene kriterije. Sem spada tudi to, da gledamo na stvari z enakega zornega kota kot Bog in Kristus. Tako kot se je tudi Pavel jasno izrazil: »Če torej jeste ali pijete ali karkoli delate, vse delajte Bogu na slavo.« (1. Kor. 10:31)

Večina sodobne glasbe ne slavi Boga. Nasprotno, s prezirom zavrača vrednote, za katere se kristjani zavzemajo in za katere so mnogi umirali v ječah in koncentracijskih taboriščih. Zakaj naj bi torej menili, da gre za samoodrekanje, če moramo v našem glasbenem okusu narediti spremembe, da ne bi ‚ljubili sveta, ne tega, kar je na svetu‘? (1. Jan. 2:15–17)

V čem je bistvo dobre glasbe

Če zaradi našega cenjenja biblijskih načel ne sprejemamo več ponižujoče glasbe, s čim jo lahko nadomestimo? No, zakaj ne bi raziskal drugih glasbenih smeri? Mogoče bodo veliko bolj prijetne in izgrajujoče od tiste, ki si jo cenil v preteklosti. Nekdanji rock glasbenik je o spremembah, ki jih je naredil, na primer rekel:

»Moral sem se potruditi, da sem od lahkomiselnega zvoka rock glasbe prešel k sprejemljivi popularni zvrsti glasbe in h globlji klasični glasbi. Toda ko sem spoznal, da je v njej več vrednosti in da se ne morem več istovetiti z duhom večine sodobne glasbe, mi je to bilo lažje in bolj zadovoljujoče. Nenadoma se mi je ta glasba zdela prijetnejša. Spoznal sem, kaj sem zamudil zaradi svojih nekdanjih predsodkov do drugih zvrsti glasbe.«

Obstaja obsežen razpon klasične glasbe, pa tudi narodne in nekatere sodobne glasbe, ki je melodična, ima čista besedila in ne izraža nazorov, ki so v nasprotju z biblijskimi načeli. Ključ je v tem, da najdeš in uživaš v glasbi, ki ne bo škodljivo vplivala na tvoje mišljenje, v glasbi, ki je ‚pravična, čista, ljubezniva, sloveča in hvalevredna.‘ (Fil. 4:8)

Vloga glasbe v kristjanovem življenju

Nekateri uživajo v dobri glasbi tako, da pojejo ali pa se učijo igrati na kakšen instrument. Veliko zadovoljstvo lahko občutimo, če zaigramo sami ali skupaj s člani družine in prijatelji. Toda kot pri vseh stvareh, je tudi tu potrebna uravnovešenost. Oddih ali razvedrilo naj ne bi nikoli postali glavna stvar krščanskega življenja. Če bi se to zgodilo, bi lahko zaradi pretiravanja celo koristna glasba imela nezdrav učinek. Tedaj je kristjan v nevarnosti, da prične ‚veselje bolj ljubiti kot Boga‘. (2. Tim. 3:4)

Glasba je tudi sestavni del našega oboževanja Jehove. V starem Izraelu so Asaf in njegovi bratje peli: »Slavite Jehovo, kličite njegovo ime, oznanjujte med ljudstvi njegova dela! Pojte mu, igrajte mu, vsa njegova čudesa pripovedujte!« (1. Let. 16:8, 9, EI)

Kraljevske pesmi, ki jih uporabljajo Jehovine priče v svojih kraljevskih dvoranah imajo za osnovo biblijske navedke, psalme, molitve in nauke. Ali lahko globoko uživamo tudi v tej sveti glasbi? In ali naj ne bi naše radosti pokazali tako, da bi te pesmi peli z občutkom in navdušenjem? Ali ni res, da si lahko celo ob drugih priložnostih, ne samo na krščanskih sestankih, razvedrimo naša življenja z lepimi priredbami teh pesmi, imenovanimi Kraljevske melodije?

V teh orkestralnih izvedbah so vsi glasbeniki Jehovine priče. Nekateri so poklicni glasbeniki, ki igrajo v simfoničnih orkestrih. Drugi, vključno s prej omenjenim bivšim rock glasbenikom, so talentirani mladi ljudje, ki uživajo v mnogih zvrsteh primerne glasbe. Nimajo občutka, da so nekaj izgubili, ker so se odpovedali glasbi, ki odseva posveten, demonski vpliv. Njihov dober zgled kaže, da lahko tudi mi najdemo več zdravega razvedrila v obeh zvrsteh glasbe, v posvetni in biblijski, če dovolimo, da biblijska načela vplivajo na našo izbiro. (Ef. 5:18–20)

[Okvir na strani 22]

»Rock glasba ima eno samo privlačnost, surovo privlači k spolnemu poželenju – ne k ljubezni, ne k erotiki, ampak le k nerazvitemu in nevzgojenemu spolnem poželenju ... Mladi vedo, da ima rock ritem spolnih odnosov.« (The Closing of the American Mind /Zaprtost ameriškega uma/, avtor Allan Bloom.)