Okoristi se vesti, ki ti jo je dal Bog

»Postava njegovega Boga je v njegovem srcu in njegovi koraki ne omahujejo.« (Psalm 37:31)

1., 2. Zakaj bi morali razmisliti o tem, kako nas vodi naša vest? (Pregovori 12:15; 14:12)

ČEPRAV Bog ni kristjanom dal obširnega zakonika, je vseeno poskrbel za nekoliko zakonov ali neposrednih pravil in veliko načel, ki jih lahko uporabljamo soglasno z našo vero in vestjo. Toda eno je imeti vest in drugo, da nam ta vest koristi. Mnogi menijo takole: ‚Če kakšna stvar moje vesti ne vznemirja, tedaj je vse v redu.‘ Je prav tako misliti?

² Biblija nam pokaže, da se lahko vest zaradi našega grešnega telesa prevara; lahko je slaba, zapeljana ali oskrunjena. Da je nevarno misliti, da je dobro, če nas vodi vest, bomo lažje razumeli, če vemo, da so tako mislili prebivalci Krete, ki pa so bili znani kot lažniki, grde zveri, leni trebuhi‚. (Titu 1:10—12)

3. Kako je vest vplivala na Krečane?

³ Kot vsi ljudje, so imeli tudi Krečani vest. Toda ni jim koristila. Apostol Pavel je pisal Titu na Kreto: »Čistim je vse čisto; umazanim pa in nevernim ni nič čisto, ampak sta jim umazana pamet in vest.« (Titu 1:15, EI; Rimljanom 2:14, 15) Večina Krečanov je imela občutljivo vest, ki jim ni pomagala, da bi delali, kar je moralno ali čisto. (1. Timotejev 4:2) Mnogim med njimi ‚ni bilo nič čisto‘. Zakaj? Ker niso imeli čiste vesti, so videli v vsaki situaciji priložnost za nespodobna dela. Morda so govorili: ‚To me ne vznemirja (moje vesti)‘. Vendar bi jih moralo! Toda nekaj Hebrejcev ali proselitov s Krete je bilo ob binkoštih leta 33 n. št. v Jeruzalemu. Njihovo duhovno znanje jim je pomagalo, da niso več lagali, bili nepravični ali lakomni. Tistim, ki so verovali oziroma priznali Jezusa, je njegov nauk pomagal, da so si pridobili dobro vest, dejavno vest. (Dejanja apostolov 2:5, 11; Titu 1:5; 2:2—5; 3:3—7)

4., 5. Kaj se lahko o vesti naučimo iz Pavlovega primera?

⁴ Toda vest lahko zapelje tudi nekoga, ki se pusti voditi Božje besedi in želi pravilno delati. Savel ali Pavel je poznal Sveto pismo in bil goreč zagovornik Zakona. Pa vendar ni bil v koraku z naprednim razodevanjem Božje volje. Čeprav je Mesija prišel, oznanjeval in umrl v spolnitev prerokb, je Pavel še naprej veroval v farizejsko judovstvo. Njegova vest ga ni zadrževala, da ne bi ‚preganjal skupščine‘ in ‚je puhal grožnjo in pretnje zoper Gospodove učence‘. (Filipljanom 3:4—6; Dejanja apostolov 9:1, 2)

⁵ Ti primeri nam pokažejo, da nas vest lahko zapelje. Ker se srečujemo z mnogimi odločitvami, za katere nimamo izrecnih biblijskih zakonov, temveč se je treba odločiti po vesti, moramo vedeti, kako lahko svojo vest izšolamo, da bi nam karseda koristila. Pregledali bomo tri področja, kjer je treba odločati po vesti.

Kaj pokaže Božja beseda

6., 7. Povej primer, kjer nam lahko v vprašanju vesti pomaga Božja beseda?

⁶ V popolni Božji besedi je veliko zapisanega, in to nam lahko osvetli, kaj o nečem meni Bog; tam najdemo njegovo mišljenje ali načela in tako šolamo svojo vest. Kot smo že omenili, Jožef ni imel napisanega Božjega zakona o prešuštvu, toda njegova vest je bila pravilno šolana. Nedvomno je vedel za dejstvo, da je bil Božji namen, da sta mož in žena (‚dva‘) eno telo, brez vrinjenja tretje, prešuštne osebe. Jožef je gotovo iz primera Božjega prijatelja Abrahama spoznal Božje stališče do prešuštva. (Matevž 19:5; 1. Mojzesova 2:24; 20:1—18)

⁷ Z nami je podobno. Denimo, da smo povabljeni na kosilo ali k poslovnim stikom z nekom iz druge narodnosti, rase ali drugačnega okolja. O tem moramo osebno odločati. Če poznamo biblijsko stališče o nepristranosti in poštenosti, tedaj naša šolana vest ne bo imela predsodkov, ki smo jih morda imeli prej. Torej bomo odločili po svoji vesti. (Dejanja apostolov 10:34, 35; Jakob 2:1—4) Zato nam lahko biblijska načela pomagajo.

8. Kaj bi morali storiti, kadar moramo odločati po vesti?

⁸ Kadar moramo odločiti o nečem in želimo, da bi naša vest ‚ostala‘ čista, bi morali poizvedeti, kaj govori Jehova o podobni zadevi, ker bo to lahko in bi tudi moralo vplivati na našo vest in odločitev. (1. Petrov 3:16) Razen tega, da bomo ‚pogledali‘ za neposrednimi zakoni, bi nas moralo zanimati tudi, če so z zadevo, ki nas zanima, povezana kakšna biblijska načela. Je Jezus storil ali rekel kaj, iz česar se lahko vidi njegovo mišljenje o takšni odločitvi? Preiščemo lahko pomožna sredstva za študij Biblije, da bi našli kaj o naši zadevi. Posvetujemo se lahko tudi s sokristjani, ki nam lahko pomagajo najti ustrezna biblijska načela. Če bomo storili tako, seveda ne smemo misliti, da oni nosijo našo odgovornost, niti ne bi smeli vpraševati: ‚Kaj bi ti naredil v takem primeru?‘ (Galatom 6:5)

9. Kaj bi morali storiti pri odločanju v vprašanjih vesti?

⁹ V primerih, ko se je treba osebno odločiti, bi se pravi kristjani morali odločiti za pot, na kateri bodo ostali čisti in imeli mirno vest pred Bogom. Skrbeti bi jih moralo, da bi mogli vedno reči: »Pričevanje vesti naše (je), da smo živeli v svetosti in čistosti Božji ... posebno pa pri vas.« (2. Korinčanom 1:12) Iz tega, kako se bo kristjan odločil v vprašanju vesti, se vidi, koliko ljubi Jehovo in njegova načela.

Kako bo to vplivalo na druge?

10., 11. Kakšno drugačno gledanje na vest nam pokaže vprašanje o hrani, ki je nastalo v starem Korintu?

¹⁰ Ker kristjani želijo, da jih njihova vest spodbuja, da bi posnemali Boga, bi moralo ljubeče zanimanje za druge v veliki meri vplivati na odločitve v vprašanju vesti. Takšno gledišče je prišlo do izraza, ko je Pavel pisal o stvareh v zvezi s hrano.

¹¹ V korintski skupščini je bilo več mnenj o uživanju mesa, ki je bilo poprej žrtvovano malikom. Če bi kristjan jedel to žrtveno meso med malikovalskim obredom, bi to bilo malikovanje. Toda Pavel je pojasnil, da ni greh, če se je meso, ki je ostalo in so ga prodajali v restavracijah podobnih trgovinam, ki so imele stike s templjem ali v javnih mesnicah, (1. Korinčanom 8:10; 10:25; Dejanja apostolov 15:29) Toda nekateri kristjani, ki so prej častili malike, so bili občutljivi (imeli so slabo vest) glede takšnega mesa, čeprav se je javno prodajalo in tudi ni imelo več zveze z religijo. Čeprav ni opravičeval slabe vesti, je Pavel spodbudil druge, naj bodo do teh bratov obzirni. Bilo bi neprijazno, če bi jih navedli na spotikanje ali da bi pomislili, da lahko, kar se vesti tiče, ponovno sodelujejo v malikovalstvu.

12., 13. Zakaj bi morali upoštevati gledišča in vest drugih? Pojasni svoj odgovor.

¹² Pavel je pokazal, kako bi morali mi vsi misliti: »Zatorej, če jed pohujšuje mojega brata, nikoli ne bom jedel mesa, da svojega brata ne pohujšam.« Če torej v zadevi vesti, v kateri imamo pravico narediti kakor hočemo, in tako tudi naredimo, pri tem pa smo namenoma »gluhi« za vest drugih, bomo ‚pogubili brata, za katerega je umrl Kristus‘, ter s tem lahko izgubimo dober položaj pred Bogom. Pavel je vprašal: »Čemu naj mojo svobodo sodi tuja vest?« (1. Korinčanom 8:3, 11—13; 10:29) Četudi nekdo misli, da je to ‚njegova osebna stvar vesti, je lahko, če s tem škodi drugim, obsojen od Jehove. To pokaže, kako zmotno je misliti, da ‚če je nekaj, kar je odvisno od moje vesti, tako ali tako v redu‘.

¹³ Preglejmo, kaj se je zgodilo zakonskemu paru, ki je preučeval Biblijo, obiskoval sestanke in se nameraval krstiti. Eden od starešin iz skupščine je rekel temu možu, da rad gleda določene filme. Mož je na to odgovoril: ‚Kaj! mar tudi vi gledate te mladini prepovedane filme?‘a Starešina se je poskušal opravičiti s trditvijo, da nekaj teh filmov (ki jih ima celo svet za dvomljive) ima svojo vrednost, če se prezre dvomljive vidike. Toda izgleda, da je to vplivalo na tega moža, ker je zatem počasneje napredoval od svoje žene. Če bi bil starešina razmišljal o stavkih, kot so Kološanom 3:2—8, Efežanom 5:3—5 in Matevž 7:12, bi bili morda vplivali na njegovo vest in obnašanje. (1. Korinčanom 9:22, 25—27)

14., 15. Kakšno zvezo lahko ima vest starešinstva z določenimi osebnimi zadevami?

¹⁴ Če smo do drugih uvidevni, tedaj ne bomo od njih zahtevali, da odobravajo nekaj, kar je proti njihovi vesti. Skupščinski starešine so, na primer, tisti, ki lahko odobrijo poroko v kraljevski dvorani, kako bo dvorana okrašena in podobno.b Starešine iz ene skupščine so pisali: »Na prvi svatbi so družice hodile med prehodi (med stoli) in mahale s pahljačami. Druga svatba je morala prekašati prvo, tako so hodile družice med vrstami in vrtele sončnike. Naslednja je morala biti večja in boljša; želeli so imeti dvajset družic in dvajset oseb, ki vodijo obiskovalce na njihova mesta. Dvorano so začeli uporabljati kot cirkus.«

¹⁵ Je to bilo ‚vprašanje vesti‘, o katerem se osebno odloča? Ne. Četudi bi vest novoporočencema ‚dovolila‘ takšne nenavadne ali pretirane stvari, tega ne bi mogla prezreti vest vseh starešin. Čeprav starešine ne želijo drugim vsiljevati svojega okusa, mislijo na mir, harmonijo in duhovnost cele skupščine. In morali bi vestno pomagati ljudem, da ‚spoznajo, kako naj se obnašajo v hiši Božji, ki je stolp in podstavek resnice‘. (1. Timoteju 3:15; 1. Korinčanom 10:31)

16. Kaj bi moral upoštevati, ko odločaš o zadevi po ‚svoji vesti‘?

¹⁶ Zato bi morali, kadar je treba odločati o ‚vprašanju vesti‘, razmisliti: (a) Kaj pravi glede tega Božja beseda in (b) kako lahko naša odločitev vpliva na druge ali jih vplete v to zadevo. Obstaja pa še tretji, tudi pomemben vidik.

Kako bo to vplivalo na nas?

17. Kako je na nekega brata v New Yorku vplivala njegova vest?

¹⁷ V časopisu Natural History od avgusta 1981 je bil objavljen članek o newyorških slih na kolesih, ki dostavljajo nujne pošiljke in pisma podjetjem okrog mesta. O ljudeh, ki so se lotili takšnega dela, beremo med drugim: »Donald, 41-letni kurir, je lahko s svojim zaslužkom vzdrževal ženo in petnajstletnega sina. Donald je delal pri filmu, pa je to opustil, ker kot Jehovina priča ni mogel opravičiti vloge v proizvodnji pornografskega gradiva. Ne le, da je sedaj njegova vest čista, temveč lahko kot kurir poljubno konča z delom in tako posveti več časa pridobivanju novih.«

18. a) Kako je omenjeni brat prišel do te odločitve? b) Kaj se lahko naučiš iz tega?

¹⁸ Pri izbiri zaposlitve imajo vlogo razni dejavniki (glej besedilo v okviru na strani 29). Podobno kot Donald, lahko kristjan dela pri podjetju, ki izdeluje filme za navadno fotografiranje, hišne kinematografe, reklamne in komercialne filme. Postopoma pa začne izdelovati tudi pornografski material. Tedaj kristjana začne mučiti vest. Morda ima občutek, da se ga ‚sili‘ v stik s pornografijo ali drugo nezakonito dejavnostjo. Bodisi zato, ker se ga lahko istoveti s podjetjem, ki se ukvarja s pornografijo, ali zaradi tega, kar mora delati, mogoče sklene, da mora zapustiti takšno delo, da bi ostal ‚neoporečen‘. O tem bi še posebej morale razmisliti osebe, ki imajo ali si želijo v skupščini prednostne službe. Ko išče drugo zaposlitev, lahko z zaupanjem pričakuje Jehovin blagoslov. (1. Timoteju 3:2, 8—10; Rimljanom 13:5) Nedvomno je veliko kristjanov, ki so raje zapustili takšno delo, kot da bi jih ‚pokopala‘ nečistost. (Primerjaj Matevž 5:28.) Kadar moramo torej odločati na osnovi vesti, bi se morali vprašati: ‚Kako bo name vplivalo, če delam takšne stvari, ali če jih nočem več delati?‘ Vsekakor ne bi smeli namenoma ne poslušati svoje vesti, ali pustiti, da bi nam otopela, da bi tedaj lažje delali, kar ni pravilno. (1. Timoteju 4:2; Juda 10; Efežanom 4:18, 19)

19., 20. a) Kako lahko na našo službo vplivata vest in vera? b) Kakšna bi morala biti naša želja, če smo premožni ali ne?

¹⁹ Ko razmišljamo o Donaldovi skrbni odločitvi, bi morali upoštevati, da je razen tega, da je želel ostati v priznanem odnosu z Jehovo, želel več oznanjati svojo vero. Tudi Pavel je povezal vest z vero: »Namen zapovedi pa je ljubezen iz čistega srca in dobre vesti in nehinavske vere.« (1. Timoteju 1:5)

²⁰ Pohvalno je, če nekdo iz vere in želje, da bi imel dobro vest, sklene spremeniti svoje življenje, tako da ‚so njegovi koraki neomahljivi‘ in da lahko še več časa in pozornosti posveti širjenju »vse volje Božje«. (Dejanja apostolov 20:26, 27) Kako bi tedaj morali gledati na tiste, ki jim kot izgleda, okoliščine dovoljujejo, da še več oznanjujejo, pa tega ne delajo? Morda imajo visoke dohodke in izgleda, da so finančno povsem preskrbljeni, da lahko že v tem sestavu udobno živijo. Toda namesto da bi se veselili, da kot pionirji sodelujejo v pridobivanju učencev, oni še naprej širijo svoje posle, hiše in udobnosti.c (Primerjaj Marko 10:17—22; Lukež 12:16—21.) Ni naša stvar, da sodimo druge glede tega, ker bo ‚vsak zase dajal odgovor Bogu‘. Dopustimo, da nas bo vera iskreno navedla, da bomo z vsem srcem služili Bogu in tako imeli čisto vest. (Rimljanom 14:1—4, 10—12)

Če nas vodi dobra vest

21. Kakšen pozitiven vpliv lahko ima naša vest na nas?

²¹ Pravilno šolana in občutljiva krščanska vest nas bo vodila, da bomo delali dobro. Tako je bilo s Pavlom. Toliko se je zanimal za ‚svoje brate‘, Hebrejce, da je pisal: »To mi spričuje moja vest v Svetem Duhu — da sem v veliki žalosti in imam vedno bolečino v srcu.« (Rimljanom 9:1—3, EI) Da, storil je vse, kar je mogel, da jih seznani z dobro vestjo krščanstva.

22. Zakaj nas lahko vest spodbudi, da delamo več kot zahtevajo pravila?

²² Enako bi moralo biti z nami. Če poznamo vrednost vesti, ki nam jo je dal Bog, se ne bomo nagibali k temu, da mislimo samo v okviru pravil. Pravila lahko postavljajo najmanjše zahteve ali cilje. Toda vest, ki jo spodbuja ljubezen in vera, bo verjetno od nas zahtevala več, večje žrtve in nesebičnost. Zato nam bo vest gotovo koristila. Preprečila nam bo delati stvari, ki bi povzročile Božje neodobravanje, in nam pomagala delati tisto, kar je Njemu všeč. Še posebej bo tako, če nas bo vest navedla k večjemu sodelovanju v oznanjevanju dobre vesti. Kakšna korist bi lahko bila večja od te, ki jo je omenil Pavel Timoteju? Rekel je: »Pazi nase in na svoj nauk. Stanoviten bodi v tem; kajti to delajoč, boš rešil sebe in nje, ki te poslušajo.« (1. Timoteju 4:16)

[Podčrtne opombe]

Se lahko spomniš?

◻ Zakaj je nevarno misliti, da je ‚neka stvar gotovo v redu, če nas glede nje ne muči vest‘?

◻ Katere tri stvari je treba resno upoštevati, kadar se soočiš z vprašanjem vesti?

◻ Kakšno zvezo bi naj imela tvoja vest z javnim slavljenjem Boga?

[Okvir na strani 29]

Stvari, ki jih je treba upoštevati pri zaposlitvi

Kadar se mora kristjan odločiti za določeno zaposlitev, bi najprej moral razmisliti o tem, kaj bo pravzaprav delal. Morda bi bilo dobro pretehtati tile dve stvari.

Ali to delo Biblija obsoja?

Biblija obsoja stvari kot so kraja, malikovanje, zloraba krvi, zato kristjan ne bo opravljal dela, ki je s temi stvarmi neposredno povezano.

Ali bi pri tem delu bil tako tesno povezan z ‚obsojenimi deli‘, da bi postal sokrivec?

Celo hišnik, vratar ali receptor v zgradbi, kjer se zbira kri, ali v tovarni, ki proizvaja samo vojno orožje, je neposredno povezan z delom, ki je v nasprotju z Božjo besedo. (3. Mojzesova 17:13, 14; Izaija 2:2—4)

Razen tega, kaj bo nekdo dejansko delal, tvorijo celotno sliko še dodatni činitelji:

Je delo, ki ga opravlja, služba, ki po Bibliji ni nepravilna?

Poštar dostavlja pošto po hišah in v podjetja. Bo kristjan obsojen, če so med hišami, ki jim raznaša pošto, tudi hiše tatov ali podjetje, ki prodaja malike?

V koliki meri ima nekdo oblast nad tem, kar dela?

Kristjan, ki je lastnik prodajalne, ne bo imel v zalogi in tudi ne bo prodajal malikov ali krvavic. Ni na enakem položaju kot delavec, zaposlen v blagovnici, kjer med tisočimi drugih artiklov prodajajo cigarete ali krvavice.

Do katere stopnje je nekdo vmešan?

Nekdo, ki dela pri blagajni in samo občasno prihaja v stik s cigaretami, lahko sklepa, da njegovo delo ni takšno kot od koga drugega, ki ima skoraj ves dan opravka s cigaretami.

Kdo plača delo ali kje se dela?

V deželah, kjer vlada dovoljuje, da cerkev nadzoruje vse socialne programe, lahko nekdo dobiva plačo od religioznega združenja. Toda on pravzaprav vzdržuje javne nasade ali parke in ne dela na cerkveni posesti. Njegovo delo ni verske narave in se nanj ne gleda kot na pospeševanje napačnega čaščenja.

Kakšna je splošna posledica opravljanja določenega dela?

Ali bo nekdo s svojim delom mnoge navedel na spotiko in si s tem nakopal grajo? (1. Timoteju 3:2, 10) Kako to vpliva na njegovo vest?

[Slika na strani 27]

Sokristjan ti lahko pomaga izvedeti, kaj govori Božja beseda o vprašanju vesti.