Glas vesti
»Kakor namreč pogani, ki nimajo postave, delajo po naravi, kar zahteva postava, ti ... sami kažejo, da je zahteva postave zapisana v njih srcih, ker jim to izpričuje njih vest.« — Rimljanom 2:14, 15.
1., 2. a) Kakšno situacijo opazimo danes glede moralnih meril? b) Zakaj potrebujemo še posebno od leta 1914 navodila v moralnem pogledu?
DANES ni ustaljenega pojmovanja o tem, kaj je »pravilno« in kaj »nepravilno«. V nekem govoru o temi »Morala javnosti« je pojasnil dr. Emanuel Demby: »Važen razlog za to, zakaj nam je tako težko točno opisati bistvo morale našega časa je dejstvo, da živimo v času velikih sprememb.« Kar je pred nekaj leti veljalo še za splošno priznano merilo, je danes že spremenjeno ali nadomeščeno. In ker postaja življenje vse bolj kompleksno, ne more nihče z gotovostjo reči, kakšne vrednosti so nova merila ali kako dolgo bodo veljala. Po čem naj se torej ravnamo?
2 Pred takšno situacijo stojimo posebno od leta 1914 n. št. Zakaj posebno od tega leta? Dr. Archibald Chisholm je pripomnil: »Tako velike so spremembe v mišljenju in moralnem pojmovanju, da nekateri predlagajo, naj bi sedanje leto označili kot leto (61) a. b. (anno belli — vojno leto), s čimer označujejo svoje mnenje, da se je z izbruhom (prve svetovne vojne) pričela nova doba.« Dejstvo, da se dogajajo od leta 1914 takšne spremembe v mišljenju in pojmovanju morale, dokazuje, da potrebujemo glas, ki nas bo pravilno vodil, ali pravilno vodstvo.
3. Kakšna vprašanja nastanejo glede zanesljivosti naše vesti?
3 Mnogi ljudje, ki se zavedajo te nujnosti, izražajo gledišče, da se mora končno vsak zanesti na svojo lastno vest. Takole pravijo: »Tvoja vest je tvoj vodnik.« Pod »vestjo« razumejo nek notranji »glas«, nek smisel za to, kar je »pravilno« in »nepravilno«. Ali pa je tako v vseh primerih? Ali poznaš izvor vesti in mar veš, kako razširjen je ta dar? Kako zanesljiv je ta notranji čut? Ali se lahko zaneseš na svojo vest samo zato, ker se drugi zanašajo na svojo?
IZVOR VESTI
4. Kakšno poreklo ima vest po gledišču nekaterih posvetnih avtoritet?
4 Če se obrneš na intelektualce in filozofe, da bi dobil pojasnilo o izvoru vesti, bi ti lahko rekli, da je to samo družbeni proizvod evolucije. Evolucionist Charles Darwin je zastopal gledišče, »da si katerakoli žival, ki ima izrazit socialni instinkt ... pridobi moralni občutek ali vest, čim se bo kot intelekt izoblikovala ali se vsaj približno tako dobro razvila kakor pri človeku«. Sigmund Freud je veroval, »da lahko domnevo o neki prvotni — lahko bi rekli tudi naravni — sposobnosti za razločevanje med dobrim in slabim zavržemo«.
5. Ali Biblija soglaša s temi pogledi na vest?
5 Ali odgovarjajo ta gledišča resnici? Najstarejše in najzanesljivejše poročilo o zgodovini človeka odgovarja z ne. Biblija pojasnjuje, da se vse, kar živi, razmnožuje »po svoji vrsti«. To je bilo potrjeno z znanstvenimi opazovanji. Človek torej ni enostavno proizvod nekega razvoja in tudi vest ne. (1. Moj. 1:21—26) Nadalje daje Biblija točno pojasnilo o poreklu tega notranjega glasu, vesti. Pokaže, zakaj imajo ljudje na vsej Zemlji še vedno vest — kljub trudu nekaterih mož, kakor je bil Hitler, ki je rekel: »Jaz osvobodim človeka ponižujoče zmote, imenovane vest.« Biblija nam tudi pomaga pravilno in v našo korist uporabljati vest.
6., 7. a) Kaj daje spoznati Božja beseda o izvoru vesti? b) Kaj je bila Adamova vest?
6 Iz svetega Pisma se vidi, da je Stvarnik naredil človeka po svoji podobi in ga opremil z razumom in moralnim občutkom, kakršnega ima on sam. (1. Moj. 1:27) Prvi človek je imel vest — Božje darilo — že od samega začetka; ta se ni razvila šele zatem, ko je rasla človeška družba. To izhaja iz poročila o postopanju in stališču Adama po prestopu Božje zapovedi glede drevesa spoznanja dobrega in hudega. (1. Moj. 2:17) O Adamu in Evi je rečeno: »In skrije se Adam in žena njegova pred obličjem Jehove Boga med vrtnim drevjem.« Ko je Jehova poklical, mu Adam ni takoj odgovoril. Zakaj ne? Ker je imel občutek krivde; bilo je tako, kakor da bi ga neki notranji glas obsojal, obtoževal, pričal proti njemu, da je grešil. — 1. Moj. 3:7—10.
7 Najstarejše zgodovinsko poročilo, ki je na razpolago, torej pokaže, da je imel človek vest že od začetka. Zanimivo je, da je židovski zgodovinar prvega stoletja, Flavius Josefus, ki je pisal v grščini, pojasnil Adamovo oklevanje, da bi odgovoril Bogu, z njegovo »slabo vestjo«. Za besedo »vest« je uporabil Josefus na tem mestu grški izraz syneidesis, ki pomeni dobesedno »zavest« ali »vedeti«. Adam je dobil svojo vest od Boga; to je bil njegov notranji moralni občutek in tudi njegov razum je igral vlogo pri tem. Ker je bil ustvarjen po Božji podobi, je prišlo v njegovi notranjosti do konflikta, ko je postopal v nasprotju z Božjimi lastnostmi ali njegovo razodeto voljo. Kaj pa ima to skupnega z našimi občutki in postopanji? Ali je dal Adam vest svojim potomcem v dediščino? Da, Biblija in tudi nebiblijska pričevanja dokazujejo, da se je zgodilo tako in to zadeva danes vsakega od nas.
8. Katero poznejše biblijsko poročilo daje spoznati, da je človek podedoval moralni občutek?
8 Sedaj pa se ukvarjajmo z zgodovinskim poročilom o Jožefu. Živel je preko dva tisoč let po prestopu v Edenu in je bil suženj v hiši egipčanskega dvornega uradnika Potifarja. Zapeljana morda od Jožetove lepote je poizkušala Potifarjeva žena Jožefa zapeljati. Ker je bil samo suženj, bi se lahko hitro čutil dolžnega, da jo posluša, morda celo v upanju, da si s tem izboljša svoj položaj. Toda Jožef je njeno nemoralno željo takoj zavrnil in rekel: »Kako bi torej jaz storil toliko zlo in grešil zoper Boga?« (1. Moj. 39:1—9) Kako je prišel Jožef do mišljenja, da je zakonolom greh proti Bogu?
9. Zakaj je Jožef zavrgel zakonolom kot »greh proti Bogu«?
9 Jožef ni reagiral tako zato, ker bi imel napisan Božji zakon, v katerem bi bil zakonolom prepovedan, kakor je bilo to pozneje pri Desetih zapovedih. (2. Moj. 20:14) Razen tega je bil Jožef v Egiptu; njegova družina ni mogla izvajati nanj nobenega pritiska in ni bil pod nobenimi patriarhalnimi pravili. Očitno je tukaj govorila Jožefova vest. Zakonolom je bil v nasprotju z njegovimi moralnimi občutki. Verjetno je lahko »čutil«, da je napačno vzeti nekaj, kar ni bilo njegovo; ženo drugega moža. In v tem občutku je bil po možnosti utrjen, če je razmislil o dejstvu, da sta mož in žena »e n o meso«, kar je bilo Adamu dobro znano. (1. Moj. 2:24; Mat. 19:4, 5) Razen tega je verjetno poznal doživljaje Abrahama in Izaka, iz katerih se vidi, da zakonolom ni pravilen. (1. Moj. 20:1—18; 26:7—11) Tako je Jožefa navedla njegova vest, čeprav tedaj ni bilo zakona proti zakonolomu, da je to dejanje odklonil.
10. Kaj kaže, da so tudi drugi narodi podedovali dar vesti?
10 Če je Adam na svoje potomce prenesel dar vesti, mar ne bi morala tedaj tudi Potifarjeva žena čutiti, da je zakonolom napačen? Da, toda očitno se je pustila premagati strasti. Egipčani so vedeli prav tako dobro kakor ostala ljudstva na Zemlji, da je zakonolom težak moralni prestopek. Njihovi starejši religiozni teksti so povezovali sodni dan s tehtanjem »srca«. In glede česa naj bi bili sojeni? Stara egipčanska »Knjiga mrtvih« opisuje mrtvega, ki je svojo nedolžnost zagovarjal takole: »Nisem kradel. Nisem usmrtil nobenega človeka. Nisem lagal. Nisem osramotil žene nobenega moža.« Njihova vest jih je navedla, da so zakonolom občutili kot nepravilnost. Židovski zgodovinski pisec Jozefus govori o vesti, ko piše pozneje, da je Jožef spodbudil Potifarjevo ženo, naj brzda svojo strast, sicer bo imela težave in bo dejanje obžalovala, naj ostane zvesta svojemu zakonskemu možu in ohrani »dobro vest«.
11. Kaj pokaže tako Biblija kakor tudi nebiblijski izvori glede reakcije vesti?
11 Razen tega najdemo v Bibliji in tudi v nebiblijskih poročilih primere o reakciji vesti. Ob neki priložnosti je David, Izraelov kralj, dal prešteti ljudstvo. Biblija opisuje, kako je reagiral David, ko je spoznal, da je grešil. Da se je zganila njegova vest, je pokazano z naslednjimi besedami: »A Davidu je očitalo srce.« (2. Sam. 24:1—10) Podobna reakcija vesti je omenjena na neki stari plošči v klinopisu, ki vsebuje molitev nekega Babilonca, ki je grešil. Prosil je svojega boga, naj mu pomaga »zaradi njegovih prsi, ki se pritožujejo kakor zveneča flavta«.
12. a) Kakšen zaključek lahko naredimo glede vesti, kakor je pokazal apostol Pavel? b) Ali imajo vsi ljudje vest?
12 Vse to pokaže, da imamo vest, ker smo podedovali od Adama razum in občutek za moralo. Zato je bila tudi pri narodih, ki niso ničesar vedeli o Božjem zakonu, posredovanem po Mojzesu, prepovedana kraja, laž, krvoskrunstvo, umor in zakonolom. Da, čeprav so »brez postave«, delajo »po naravi dela postave«. Apostol Pavel je poudaril osnovo za njihovo moralno merilo, ko je rekel: »Ker jim to izpričujejo njih vest (grško: syneidesis) ter misli, ko se med seboj tožijo ali tudi zagovarjajo.« (Rim. 2:14, 15) Od Boga dani dar vesti je tako razširjen, da piše v neki Enciklopediji: »Še nobena kultura ni bila odkrita, da vest v njej ne bi bila priznana za dejstvo.« In o posameznikih, ki navidez nimajo nobene vesti, je pisal dr. Geoffrey Stephenson: »To je bilo in je še danes smatrano za pristno obliko duševne bolezni ali psihoze.« (Primerjaj Titu 1:15)
FUNKCIJA IN ŠOLANJE VESTI
13. Zakaj je potrebno več kakor samo vedeti, da imamo vest?
13 Ali lahko torej »po naravi delamo, kar zahteva postava«? Ne, potrebno je več. Imeti samo spoznanje o pravem izvoru vesti in vedeti, da razpolagamo s tem darom, še ni jamstvo za to, da bomo imeli od tega polno korist. Pomisli na to, da so imeli Egipčani v starem veku določene moralne norme, ki so dokazovale, da so imeli vest. Ali je to zadostovalo že samo po sebi? Ali so bili s tem obvarovani pred nedostojnimi stvarmi? Gnusni živalski kult, s katerim so »izkazali večjo čast in službo stvoru nego Stvarniku«, kaže, da ni dovolj le imeti vest. (Rim. 1:20—25) Vedeti moramo več kot samo to, da imamo vest. Vedeli naj bi, kako deluje, kako jo lahko šolamo in kaj pravi Bog o tem, kako naj bi v vsakdanjem življenju nanjo reagirali.
14. Katera je ena od funkcij vesti?
14 Biblijski primeri, o katerih smo govorili, ponazarjajo, da lahko in tudi naj vest deluje na dva načina. Najpogosteje mislimo pri tem verjetno na to, da gleda vest nazaj in obsoja pretekla dejanja. Takšno delovanje vesti lahko opazimo v primeru Adamovega greha in pri Davidu, zatem ko je storil nekaj napačnega. Oglašala se jima je vest. Ali nisi že tudi ti doživel, da je tvoja vest tako reagirala? Ta »notranji glas, vest, ki vznemirja tistega, ki je storil krivico, je lahko tako vztrajen, da človek stori drastične korake, da bi imel zopet mirno vest, ali pa ga vest dolga leta muči.
15. Kako ti ta funkcija služi kot važna pomoč?
15 Mnogo važnejši učinek takšnega delovanja vesti pa je, da nas lahko to navede h kesanju, ki ugaja Bogu. David je napisal: »Ko sem molčal, so perele kosti moje vsled stoka mojega po cele dneve. Greh svoj sem ti razodel in krivice svoje nisem prikril; dejal sem: Izpovem se prestopkov svojih Jehovi: In ti si odpustil krivdo mojega greha.« (Ps. 32:3, 5) Tvoja vest te torej lahko vodi nazaj k Bogu; pomaga ti lahko spoznati nujnost, da prosiš Boga za odpuščanje in v bodoče hodiš po njegovih poteh. — Ps. 51:1—4, 9, 13—15.
16. Kako lahko in naj bi vest še reagirala?
16 Druga funkcija vesti je v tem, da nas vnaprej opozarja ali opominja, če moramo storiti neko moralno odločitev. Docent Eric D’Arcy je pojasnil: »Pri poganskih pismarjih je prišla vest šele takrat v poštev, ko je bil postopek izvršen in je imela edino le sodno vlogo; toda v Bibliji se pripisuje vesti zakonodajna funkcija.« Ta sposobnost vesti je pomagala Jožefu, da je vnaprej čutil, da ne sme prešuštvovati. Poslušal je svojo vest in zavrgel način postopanja, ki je nasprotoval njegovemu moralnemu občutku. Ali deluje tudi tvoja vest tako? Ali ti pomaga tako, kakor bi ti morala pomagati?
17., 18. a) Kakšna nevarnost obstaja, če nekdo svojo vest zatre? b) V kakšno stanje bi s tem prišli?
17 Obe funkciji vesti potrebujeta pozornost in šolanje, če naj nas bi vest vodila in nam koristila. Če smo katero od teh funkcij vesti pustili ob strani ali jo zatrli, najbolje spoznamo iz posledic, ki nastanejo. Normalno nam reče naša, od Adama podedovana vest, da je napačno lagati in krasti. To je tako, kakor da bi svojo roko približal plamenu. Čutila, ki se nahajajo v koži in so občutljiva na toploto, te opozorijo na nevarnost in roko boš zato umaknil. Kaj pa se zgodi, če imaš na roki debele žulje ali če je roka zaradi prejšnjih opeklin polna brazgotin? Lahko se zgodi, da tvoja čutilna sposobnost ni najboljša; brazgotine ali žulji povzročijo, da je tisto mesto neobčutljivo. Prav tako se lahko umori tudi vest, če jo vedno znova puščamo ob strani ali jo zatiramo. Apostol Pavel je omenil ljudi, »ki nosijo vžgano znamenje v svoji vesti«. (1. Tim. 4:2) Takšni ljudje lahko, kakor pravi Pavel, lažejo brez slabe vesti, postopajo licemerno in kristjane namenoma vodijo v zmoto.
18 Tako torej človek, ki ne upošteva svoje vesti ali jo zatira, ne čuti več slabe vesti, kadar nepravilno postopa in vest mu ne daje več zanesljivih navodil za bodoče ravnanje. Ljudje, ki so v takšni situaciji, so opisani v listu Efežanom 4:19 takole: »Ki so se, ko so postali brezčutni, vdali razuzdanosti, da strežejo sleherni nečistosti z lakomnostjo.« Lahko je razumeti, zakaj je hotel Hitler svoje podložnike spraviti v takšno stanje. Njihova vest naj jih ne bi več zadrževala, temveč naj bi storili vse, kar bi se od njih zahtevalo, neglede na to, kako nečastno bi tudi bilo. Gotovo ne želimo postati takšni; želimo, da bi naša vest vedno reagirala in ostala občutljiva.
19. Kako nam Biblija pomaga imeti vest, ki pravilno reagira?
19 Biblija nam je v tem pogledu neprecenljiva pomoč. Ker nas najbolje pouči o Božjih lastnostih in njegovih poteh, nam lahko pomaga posnemati njegov zgled. Psalmist pravi o tem takole: »Uči me delati po volji tvoji, ker ti si moj Bog, z dobrim duhom svojim me spremljaj po ravni zemlji.« (Ps. 143:10) Čim več se naučimo o Božjih dejanjih in njegovi volji in čim večje postane naše cenjenje, tem bolj bo naša Bogu dopadljiva vest vplivala na naše življenje. (Ps. 119:1—16) Notranji glas postane močnejši in razločnejši, kakor se izboljša glas in posluh pevca, ki stalno vadi in se uči, in kakor se izostri pogled urarja.
20. Zakaj vsebuje Biblija zakone o določenih moralnih prestopkih, če je vest vendar podedovana?
20 Biblija vsebuje jasne Božje zapovedi in zakone proti težkim moralnim prestopkom, kakor so kraja, laž, zakonolom in umor. Takšna hudobna dela so bila v zakonu, ki ga je dal Bog izraelskemu ljudstvu, prepovedana in so prepovedana tudi kristjanom. (2. Moj. 20:13—16; Efež. 4:28; Kol. 3:9; 1. Kor. 6:9, 10; Razod. 21:8) Zato lahko celo nekdo, čigar vest je bila umorjena zaradi vzgoje ali kakršnegakoli greha, iz Biblije spozna, da gre pri tem za grehe. Nobenega razloga ne bi imel reči: »Mirno vest imam; nisem vedel, da je bilo napačno.« Razen tega omogočijo ti zakoni odgovornim v krščanski skupščini, da varujejo posamezne člane pred grešniki. Takšnemu je skupnost odtegnjena. — 1. Kor. 5:11—13.
21. Kakšne dodatne vrednosti so biblijska temeljna načela?
21 Poleg zakonov proti težkim prestopkom vsebuje Sveto pismo mnoge zakone in pravila, ki odsevajo Božjo osebnost, njegovo stališče in njegova merila. Ti na splošno pokažejo, kako lahko odgovarjamo njegovemu zgledu. Lahko bi navedli številne primere za biblijska temeljna načela, toda ukvarjajmo se sedaj z očitnim znakom za to, da je Bog pravičen in nepristranski. Najprej nam je to neposredno rečeno. (5. Moj. 32:4; Job 34:10, 12; Dej. ap. 10:34, 35) So pa tudi razni primeri, ki potrjujejo, da Bog razodeva te lastnosti. Ko je na primer grešil maziljeni kralj Izraela in je do nekega svojega podložnika krivično postopal, mu je Jehova povsem jasno prikazal krivičnost njegovega postopanja. V skladu s svojo pravičnostjo Bog niti kralju ni mogel prihraniti kazni. (2. Sam. 11. in 12 .poglavje) Če si vtisnemo takšna pravila in značilnosti Božje osebnosti v srce in razum, si s tem krepimo vest, tako da zanesljivo reagira. V zvezi s tem beremo: »Na vseh potih svojih ga spoznavaj in on ravne naredi steze tvoje.« — Preg. 3:6; Ps. 16:8.
22. Navedi za primer važno biblijsko temeljno načelo. Kako lahko vpliva to temeljno načelo na vest in kako koristi to prizadetemu?
22 Mar ne bo postala tvoja vest, potem ko si se naučil, da je Bog pravičen in nepristranski, še bolj občutljiva na krivičnost in strankarstvo? Morda si zrasel s predsodki do ljudi določenega porekla in nisi imel slabe vesti, če si jih zapostavljal. Kadar stojimo pred nekim vprašanjem ali odločitvijo, lahko razmislimo o biblijskih temeljnih načelih, ki zadevajo ta primer. Odvisno od tega, za kakšno zadevo gre, pridejo lahko v poštev naslednja temeljna načela: spoštovati položaj poglavarja (Kol. 3:18, 20); biti v vseh stvareh pošten (Hebr. 13:18); sovražiti, kar je hudo (Ps. 97:10); hoditi za stvarmi, ki pospešujejo mir (Rim. 14:19); poslušati višje oblasti (Rim. 13:1; Mat. 22:21); biti Bogu izključno predan (Mat. 4:10); varovati se slabe družbe (1. Kor. 15:33); ne dajati vzroka za spotikanje. (Fil. 1:9, 10) Že temeljna načela sama po sebi nam bodo pomagala, če pa si pridobimo še več spoznanja o Božjih temeljnih načelih in poteh in poglobimo naše cenjenje do tega, bo glas naše vesti vedno bolj zanesljiv. Pavel je rekel, da mu daje njegova vest pričevanje. (Rim. 9:1) Tudi naša vest bo to storila. Reakcije naše vesti, ki je šolana z Božjo besedo, nam bodo pomagale v naših odločitvah odsevati Božjo osebnost in njegove lastnosti.
23. Zakaj je danes vedno teže odločati?
23 Mi vsi imamo torej vest, ki nam jo je dal Bog, da bi nas vodila. Če pa naše spoznanje o Božjih lastnostih in njegovih temeljnih načelih poglobimo, nam lahko naša vest še bolje pomaga bedeti nad našimi koraki in pravilno odločati.
[Slika na strani 9]
Jožef je poslušal glas svoje vesti ter zbežal, da ne bi »grešil zoper Boga«.