Sedaj si pridóbi dobro ime!

»Čvrsto se poprimi vsega, kar ti pride pod roko, da storiš z močjo svojo; kajti ni ne dela, ne preudarjanja, ne znanja, ne modrosti v kraju smrti, kamor greš.« (Propovednik 9:10)

1. Kdaj si moramo pri Bogu pridobiti dobro ime?

KAJ PA, če nekdo reče: ‚In če ne pride konec, dokler živim? Že stoletja so ljudje mislili, da bo prišel konec v času njihovega življenja, pa ni prišel.‘ Kljub dejstvu, da se njihova pričakovanja niso uresničila, je bilo njihovo življenje zanje vendarle čas, da bi bili obujeni v večno življenje »v poslednjem dnevu«. (Jan. 6:40; 11:24) Davno pred temi »poslednjimi dnevi«, je lahko rekel apostol Pavel: »Že mi je pripravljen pravičnosti venec« Kadarkoli neki človek živi, bodisi blizu ali daleč od konca sveta, je to zanj čas, da si pri Bogu pridobi dobro ime. (2. Tim. 4:8; Hebr. 11:4—38)

2. a) Ali je kaj materialnega ali drugega, kar bi lahko vzeli s seboj, kadar umremo? b) Kateri opomin je zato primeren?

² »Kakor je prišel nag iz telesa matere svoje, prav tako zopet odide in za trud svoj ne vzame še kaj malega ne, kar bi v roki odnesel s seboj.« (Propov. 5:15) V materialnem smislu ni ničesar, kar bi mogel mrtvec ‚vzeti s seboj v roki‘. Toda vzame lahko s seboj samo eno stvar, trajne vrednosti, za katero se izplača živeti — dobro ime pri Bogu. Dokler smo živi, je čas, da si pridobimo dobro ime pri Bogu. Izkoristi ta čas! Izrabi ga! Uporabi ga! »(Vse), kar ti pride pod roko, (stori) z močjo svojo; kajti ni ne dela, ne preudarjanja, ne znanja, ne modrosti v kraju smrti, kamor greš.« Posebno sedaj, na koncu tega sestava stvari, ko živijo mnogi, ki nikoli ne bodo okusili smrti, je čas za nas, da delamo v krščanski službi s svojimi rokami vse, kar moremo. (Propov. 9:10)

3. Kakšno točno spoznanje je važno in kaj lahko povzroči?

³ Če si hočemo pridobiti pri Bogu dobro ime, se moramo ukvarjati z dvema kategorijama: kaj je nepravilno in kaj pravilno. Prenehati moramo delati slabo in pričeti delati dobro. Kako naj pri tem postopamo? Vključiti moramo razum. »Ne oblikujte se po tem sestavu stvari«, je rekel Pavel, »temveč spremenite se po obnovitvi razuma svojega.« (Rim. 12:2, NS) S tem pravilom nadaljuje v Efežanom 4:23: »Da se obnavljate v moči, ki žene vaš razum.« (NS) Ta moč je identificirana v listu Kološanom 3:9, 10: »Ker ste slekli starega človeka z dejanji njegovimi in oblekli novega, ki se obnavlja v spoznanje (s spoznanjem, NS) po podobi njega, ki ga je ustvaril.« Moč, ki žene tvoj razum, ga spreminja in te vodi v milost pri Bogu, je točno spoznanje Božje besede, Biblije.

4. Zakaj ni dovolj prenehati delati nepravilne stvari, in kaj je še treba storiti?

⁴ Škripanje z zobmi in neusmiljeni poskusi, da se preprečijo nedovoljene stvari, ne uspeva vedno. Kaj pomaga, če ti jih uspe ustaviti za nekaj časa? Še vedno nisi varen. Jezus je to prikazal s priliko. Nečisti duh je zapustil človeka, svojo »hišo«, pozneje pa se je vrnil. Ko je našel »hišo« nenaseljeno, se je v njo vselil s še sedmimi drugimi duhovi, »in poslednje tega človeka postane hujše od prvega«. (Mat. 12:43—45) Ni zadostovalo, da je hišo hudobni duh zapustil, temveč bi jo bilo treba napolniti z dobrim, tako da zli duhovi ne bi več mogli v njo. Ni dovolj, da prenehamo delati, kar ni prav in pustiti praznino — pričeti moramo delati to, kar je prav. Izženi prestopke, tako da se zaposliš z dobrim. »Uprite se pa hudiču«, je rekel Jakob, »in bežal bo od vas. Približajte se Bogu, in približa se vam.« (Jak. 4:7, 8) Medtem ko pomeni praznina klicati satana, je napolnjenost misli z resnicami zaščita. (Filip. 4:8, 9)

POTREBA PO VODSTVU

5. Zakaj se mnogim zdi branje Biblije težko in kako je bil ta problem rešen pri nekem možu pred 19. stoletji?

⁵ Danes vlada v svetu religije in filozofije zmeda nasprotujočih si mišljenj o tem, kaj je prav in kaj napačno. V iskanju poskušajo nekateri brati Biblijo, toda zdi se jim pretežka. Ti niso prvi, ki mislijo tako. Pred devetnajstimi stoletji je sedel na vozu neki Etiopec in bral knjigo Izaije. »Filip (evangelist) pa priteče in ga sliši, da bere preroka Izaijo, ter reče: »Ali pa umeš, kar bereš?‚ Oh pa reče: ‚Kako bi neki mogel, če me kdo ne napoti?‘« Filip je prisedel k njemu na voz in ga poučil. (Dej. ap. 8:26—35; 21:8)

6. Kje bi lahko našli sodobne ‚Filipe‘ in kje ne?

⁶ Kje pa najdemo takšne »Filipe«, ki so usposobljeni za to, da drugim pomagajo razumeti Biblijo, s čimer si pri Bogu pridobivajo dobro ime? Teh ne najdemo pri utrjenih, spoštovanih, ortodoksnih religijah krščanstva, kakor bi kdo pričakoval. Filip ni bil ugleden pismar ali farizej, temveč eden od preziranih, poniževanih in preganjanih kristjanov. Zgodovina nas uči, da postajajo pogosto utrjeni, priljubljeni religiozni sestavi plen človeških filozofij in so krivi za pačenje Božje besede.

7. a) Kako je stari Izrael popačil Božjo besedo? b) Do kakšne mere posnemajo stari Izrael nekatere sodobne cerkve krščanstva in njeni člani in proti katerim biblijskim stavkom grešijo?

⁷ Izraelski narod je imel Jehovin zakon, pa vendar je popačil svoje čaščenje, ker je dodajal razuzdano malikovalstvo Baala z oboževanjem spolnosti, ki so ga izvajali po logih in gričih. V 2. Letopisih 33:17 je govora o tej mešanici, ko piše: »Vendar pa je ljudstvo še darovalo po višavah, dasi le Jehovi, Bogu svojemu.« Elija je zaradi tega mešanja resnice z lažjo ugovarjal Izraelcem: »Doklej boste omahovali na dve strani? Če je Jahve Bog, hodite za njim; če pa je Baal, hodite za tem.« (1. Kralj. 18:21, EI) Mnoge cerkve in njihovi člani dovoljujejo pornografijo, prepovedane nemoralne filme, predzakonske spolne odnose, prešuštvo in homoseksualnost — gredo celo tako daleč, da odpuščajo in sami izvajajo takšne, od Boga prepovedane reči. (Rim. 1:26, 27, 32; 1. Kor. 6:9, 10; Razod. 21:8)

8. Na kakšen nov način so Hebrejci po vrnitvi iz babilonskega suženjstva pačili in teptali Božjo besedo?

⁸ Zaradi takšnih nesramnosti so šli Judje v babilonsko ujetništvo. Po vrnitvi so ponovno popačili Božjo besedo — toda tokrat ne z malikovalskim oboževanjem spolnosti, temveč z dodajanjem človeških tradicij in filozofij. Jezus je za to obsodil njihovo religiozno ustanovo, pismarje in farizeje, rekoč: »Zakaj prestopate tudi vi zapoved Božjo zaradi izročila svojega? Hinavci, dobro je o vas prerokoval Izaija, govoreč: ‚To ljudstvo me časti z ustnicami svojimi, njih srce pa je daleč od mene. Ali zastonj me časte, učeč nauke, zapovedi človeške.‘« (Mat. 15:3, 7—9)

9. Na kakšen krepak način je Pavel primerjal nepoštene prodajalce vina in neverne religioniste?

⁹ Pavel je razgalil kaljenje Božje besede s človeškimi filozofijami, ko je rekel: »Ampak smo se odrekli skrivnih del, ki bi se jih morali sramovati; in ne hodimo v zvijačnosti, tudi ne pačimo Božje besede.« Nepošteni prodajalci vina so v tistih dneh dodajali svojemu vinu cenejše alkoholne pijače ali celo vodo, da so imeli več vina in zato več zaslužka. Podobno so tudi nekateri religionisti dodali človeške tradicije in filozofije Božji besedi, da bi bila za posvetne ljudi prijetnejša. Toda ne Pavel! »Kajti nismo kakor mnogi, ki pokvarjajo besedo Božjo (tržijo, EI), temveč kakor iz čistote, kakor iz Boga, vpričo Boga govorimo v Kristusu.« (2. Kor. 4:2, EI; 2:17)

10. Pred čim je opozoril Pavel in kako se je izkazalo, da to ni bil lažni alarm pred nevarnostjo?

¹⁰ Pavel je opozoril na odpad v krščanstvu, in v četrtem stoletju n. št. ga je rimski cesar Konstantin strahovito oskrunil. (Dej. ap. 20:29, 30) Zato je prišlo do spojitve krščanstva z demonskimi nauki, ki so potekali iz Egipta in Babilona. Ti nauki so: trojica, nesmrtnost duše, pekel, vice, molitve za mrtve, uporaba rožnega venca in drugi. Teh naukov v Bibliji ni, toda priključeni so verovanju takoimenovanih krščanskih cerkva. Obdržali so se vse do danes. Še več, današnje moderne cerkve krščanstva še bolj pačijo Božjo besedo: dodale so še visoke kritike, s katerimi poskušajo izpodkopati biblijsko verodostojnost, in neznanstveno teorijo o razvoju, ki zanika, da je Bog Stvarnik neba, Zemlje in življenja!

11. Kakšne drugačne lastnosti in prepričanje so značilni za sodobne ‚Filipe‘ kot sigurne vodiče?

¹¹ Kdo so torej sodobni ‚Filipi‘, ki so sigurni voditelji? Tisti, ki verujejo, da je Biblija navdihnjena Božja beseda, ki jo jemljejo za svetilko svojim nogam in svetilo svoji poti, ki ne dodajejo niti ne jemljejo česa od nje, ki dopuščajo, da se Bog in njegova beseda izkažeta za resnično ter se tako pokaže, ‚da je vsak človek lažnik‘, in ki izkoristijo svojo moč za ‚javno oznanjevanje dobre vesti o Kraljestvu po vsej Zemlji v pričevanje‘. (2. Tim. 3:16; Ps. 119:105; 5. Moj. 4:2; Rim. 3:4; Mat. 24:14) Ti ljudje uporabljajo Biblijo kot svojo avtoriteto in spodbujajo svoje poslušalce, naj preverijo njihove besede in jim ne verjamejo takoj, temveč naj verjamejo samo Božji besedi. (Dej. ap. 17:11) Da bi si pridobil dobro ime pri Bogu, naj bi se tudi ti trudil, da postaneš takšen zanesljiv vodič, ‚vsak čas pripravljen na odgovor vsakemu, ki sprašuje za vzroke tvojega upanja; toda to stori ponižno in s spoštovanjem‘, ali tako, kakor je rekel Pavel: »Da veste, kako boste vsakemu odgovorili.« (1. Petr. 3:15; Kol. 4:6, NS)

OSEBE, KAKRŠNE BI MORALI BITI

12. Kaj je zate še pomembnejše od preučevanja Božje besede in oznanjevanja drugim?

¹² Da bi si pri Bogu dobili dobro ime ni dovolj, da preučujemo in se naučimo odgovore. Najprej moramo to znanje uporabiti na sebi. Da bi imeli osebno korist od tega, moramo jemati to osebno. Kakor človek, ki se je v starem Izraelu znašel v hiši žalosti, si moramo ‚poboljšati srce‘. (Propov. 7:2) »Ki torej učiš drugega, sebe li ne učiš? ki oznanjaš, naj se ne krade, kradeš? Ki govoriš, naj se ne prešeštvuje, prešeštvuješ?« Celo apostol Pavel je rekel: »Tarem svoje telo in ga usužnjujem, da ne bi kako, ko sem drugim oznanjeval, sam bil zavrgljiv.« (Rim. 2:21, 22; 1. Kor. 9:27) Še važnejše od tega, kar delamo je to, kaj smo. Kakšna je ‚skrita osebnost našega srca‘? ‚Kakšni bi morali biti?‘ (1. Petr. 3:4; 2. Petr. 3:11)

13. Kako je Jehova popravil Samuelovo mišljenje o načinu presojanja ljudi?

¹³ To, kakršni smo, se ne ugotavlja po tem, za kar se izdajamo ali kako izgledamo. Prerok Samuel je bil poslan k Jeseju, da mazili enega od njegovih sinov za kralja nad Izraelom. Na Samuela je naredila vtis postavnost prvorojenca, toda Jehova mu je rekel: »Ne glej na njegovo zunanjost, ne na njegovo visoko postavo! Kajti odklanjam ga. Saj ne gre za to, kar človek vidi. Človek namreč gleda na to, kar je pred očmi, Jehova pa gleda na srce.« (1. Sam. 16:7, EI)

14. Kakšne dokaze za to, da je zunanjost varljiva, še imamo in kaj je pri tem bistveno?

¹⁴ Zunanjost je varljiva. Jezus je rekel, da so pismarji in farizeji izgledali od zunaj pravični, toda znotraj so bili pokvarjeni. (Mat. 23:3, 27, 28) Hebrejci so v Pavlovih dneh verovali, da jih bo zunanji znak obreze rešil, toda Pavel je rekel: »Ni namreč Jud, ki je po zunanjem Jud, tudi ni obreza, ki je zunaj na mesu, marveč je ta Jud, ki je znotraj Jud, in prava obreza je obreza srca.« (Rim. 2:28, 29) Pavel je naštel velika dela, ki bi jih mogel narediti, zatem je dodal: »A (če) ljubezni ne bi imel, nič mi ne koristi.« Pri vsem, kar delamo, da bi si pri Bogu dobili dobro ime, naj bi nas gnala ljubezen iz srca. »Jaz, Jehova, preiskujem srce.« (1. Kor. 13:1—3; Jer. 17:10)

15. Kakšne osebe bi morali biti?

¹⁵ Kakšni bi torej naj bili? Apostol Pavel navaja precej dolg seznam tega, kar se priporoča in onega, kar se prepoveduje:

»Ljubezen bodi nehinavska. Sovražite hudo, držite se dobrega! Z bratovsko ljubeznijo srčno ljubite drug drugega; v spoštovanju dajajte prednost drug drugemu; v marljivosti bodite neumorni, v duhu bodite goreči, Jehovi (NS) služite; v upanju se veselite, v stiski bodite potrpežljivi, v molitvi stanovitni; v potrebah pomagajte svetim, gojite gostoljubnost. Blagoslavljajte tiste, ki vas preganjajo, blagoslavljajte, a ne preklinjajte. Veselite se z veselimi in jokajte z jokajočimi. Bodite ene misli med seboj; ne mislite visoko, temveč sočustvujte z nizkimi. Ne zdite se razumni sami sebi. Nikomur ne vračajte hudega za hudo. Premišljujte to, kar bi bilo dobro vpričo vseh ljudi. Če je mogoče, kolikor je v vaši moči, imejte mir z vsemi ljudmi. Ne maščujte se sami, ljubljeni, temveč dajte mesta jezi Božji; kajti pisano je: ‚Moje je maščevanje, jaz povrnem, govori Jehova.‘ Ne daj se premagati hudemu, ampak premaguj hudo z dobrim.« (Rim. 12:9—19; 12:21, EI)

16. Česa naj bi se izogibali in kaj naj bi iskali?

¹⁶ Da, takšni naj bi bili! Bilo bi hudo, če ne bi imeli na razpolago Božje milosti, kadar jo zaradi naše slabosti potrebujemo. Na razpolago je velik izvor pomoči: druženje z ljudmi, ki imajo iste cilje. »Kdor hodi z modrimi, postane modrejši; kdor pa se druži z bedaki, se pohujša.« »Ne dajte se zavesti! Dobre navade pačijo slabi pogovori.« Izogibaj se svetovnega kraljestva krive religije, ki pači Božjo besedo. »Izidite iz nje, ljudstvo moje, da se ne udeležite grehov njenih in da ne prejmete od njenih šib.« Njena vest je postala neobčutljiva, tako da se ne čuti krive, čeprav so njeni grehi nakopičeni do neba. Kakor je z dobesedno prostitutko, tako je tudi z njo: »Enako je pot ženske, ki prešeštvuje! Ona jé, potem si obriše usta in pravi: Nisem storila krivice.« Važno si je torej pridobiti moč z druženjem s tistimi, ki se trudijo pri Bogu pridobiti dobro ime, »in ne opuščamo zbora svojega, kakor je nekaterim navada«. (Preg. 13:20; 1. Kor. 15:33; Razod. 18:4; Preg. 30:20; Hebr. 10:25)

SEDAJ JE TVOJ ČAS!

17., 18. Na kaj bi se morali sedaj osredotočiti in zakaj s tem ne bi smeli zavlačevati?

¹⁷ Medtem ko se približuje konec satanovega hudobnega sveta, se osredotočimo na to, ‚kakšne osebe bi morali biti‘, na preoblikovanje našega razuma, na slačenje stare osebnosti in oblačenje nove, ter na to, da si pri Bogu pridobimo dobro ime, da bi bil ‚dan naše smrti boljši od dneva rojstva‘, (Propov. 7:1) ali da dan smrti sploh ne pride, kot v primeru tistih, ki bodo podedovali zemeljski raj!

¹⁸ Morda meniš, da bi bil moral konec že priti? Ali misliš, da Gospod s svojim prihodom okleva? Ali začenjaš popuščati v važnem delu oznanjevanja Božjega kraljestva, ali pa si že zapleten v slabo postopanje? Ne glede na to, kdaj bo konec prišel, je sedaj čas, da storiš vse, kar moreš, da bi si pri Bogu pridobil dobro ime. Vsakdo od nas lahko že jutri umre. Smo kakor cvet, ki uvene, kot megla, ki se razprši, kakor senca, ki izgine. (Job 14:1, 2; Jak. 4:14) V Propovedniku 9:12 se nas opozarja: »Kajti tudi svojega časa ne ve človek; kakor ribe, ki se zadrgnejo v zanko, tako se zapleto otroci človeški v mrežo, ob času nesreče, ko jih nenadoma zadene.«

19., 20. a) Kaj se, razen moralno čistega življenja, sedaj še zahteva? b) Zakaj je sedaj nujno potrebno to delati?

¹⁹ Narediti mora več od mladeniča, ki je prišel k Jezusu in ga vprašal, kako bi si lahko pridobil večno življenje. Očitno je živel moralno čisto, toda to ni bilo dovolj. Jezus mu je še rekel: »Hodi za menoj.« Jezus je zgled. (Mat. 19:16—22; 1. Petr. 2:21) Ni samo uporabljal Božjih pravil obnašanja v svojem osebnem življenju, ampak je tudi drugim oznanjal »dobro vest o Kraljestvu«. »Izpokorite se!« je izjavljal, »kajti približalo se je nebeško kraljestvo.« »In hodil je po vseh mestih in vaseh, učeč po njih shodnicah in oznanjujoč evangelij kraljestva.« (Mat. 4:17; 9:35) Ko je množica ljudi hotela ostati dalj časa z njim in ga je poskusila zadržati, je rekel: »Tudi drugim mestom moram oznanjevati evangelij o kraljestvu Božjem, ker zato sem poslan.« Ko je videl ljudi, da so »duhovno izmučeni in razkropljeni«, »se mu zasmilijo. ... In začne jih učiti mnogo reči«. (Luk. 4:43; Mat. 9:36; Mar. 6:34) Poslal je svoje apostole, da oznanjujejo, in jih je poučil: »Hodeč pa oznanjujte in pravite: Približalo se je nebeško kraljestvo.« (Mat. 10:7, 8)

²⁰ Sedaj živimo v kritičnih zadnjih dneh tega satanovega sestava. »Čas je prikrajšan.« Nujno je, da oznanjujemo »dobro vest«. (1. Kor. 7:29; 9:16) Sedaj je napovedani čas za ‚oznanjevanje dobre vesti o Kraljestvu po vsej naseljeni Zemlji v pričevanje, preden pride konec‘. (Mat. 24:14) Ne glede na čas, kdaj bo Jehova naredil konec temu hudobnemu svetu, nikoli ne pozabi: SEDAJ, dokler živiš, SEDAJ, preden te lahko nepredvideno pokosi smrt, SEDAJ je čas, da sodeluješ v oznanjevanju »dobre vesti« in si pri Bogu pridobiš dobro ime!

[Sliki na strani 27]

Ne glede na to, v katerem obdobju bi človek živel — je to čas, da si pridobi dobro ime.

[Poudarjeno besedilo na strani 28]

»Spomin na pravičnega ostane blagoslovljen, ime brezbožnega pa strohni.« — Pregovori 10:7