Pridobiti si dober glas pri Bogu

»Dobro ime je bolje nego dišeče mazilo in dan smrti boljši nego dan rojstva.«

1. Kaj si vsakdo pridobi in včasih daje drugim?

RAZEN tega, kar si človek pridobi z delom, si pridobi še nekaj, celo tisti, ki ne dela. Nekdo izdeluje lepo pohištvo in si pridobi glas dobrega mojstra. Neka žena okusno kuha in si pridobi ime dobre kuharice. Tretji morda ne dela ničesar, zato je na glasu kot len človek. Vsakdo si pridobi glas ali ime. Včasih dajemo drugim imena. Savel in njegovi spremljevalci so Davida spravili s svojim obrekovanje na slab glas. David je v svojih psalmih dajal Bogu dobro ime. Jehova je Davidu omogočil, da si je pridobil dobro ime. Nekateri, ki trdijo, da zastopajo Boga, ga spravljajo na slab glas s svojimi religioznimi lažmi in nemoralnimi dejanji. Pravi častilci s svojimi besedami in deli napravljajo Bogu dober glas in si tako dobijo dobro ime pri Bogu Jehovi. (Ps. 64:1—6; 1. Letop. 17:8; Ezek. 36:20—23)

2. Katera navidez nenavadna izjava je zapisana v Propovedniku in kateri nasvet ji sledi?

² V biblijski knjigi Propovednik obstaja stavek, ki se lahko zdi nekaterim bralcem zelo nenavaden: »Dobro ime je boljše nego dišeče mazilo in dan smrti boljši nego dan rojstva.« Kako to? Zakaj bi bila lahko smrt boljša od življenja? Če bi lahko izbiral, mar ne bi bil raje na začetku svojega življenja kakor na koncu? Preberimo še enkrat ta stavek skupaj s tistimi, ki mu sledijo:

»Dobro ime je boljše nego dišeče mazilo in dan smrti boljši nego dan rojstva. Bolje je iti v hišo žalosti nego v hišo pojedine, ker v oni se vidi konec vseh ljudi, in živeči si to vtisne v srce. Boljša je žalost nego smeh, kajti po otožnem obličju se poboljšava srce. Srce modrih je v hiši žalosti, bedakovo srce pa v hiši veselja. Bolje je poslušati karanje modrega nego petje bedakov. Kajti smeh bedakov je kakor prasketanje trnja, gorečega pod loncem. Tudi to je ničemurnost.« (Propov. 7:1—6)

3. a) Za kakšen stari običaj v Izraelu gre in katera je najbolj tolažilna misel v tem času? b) Kako vemo, da je tukaj omenjeno ime dobro?

³ Ali pojasnjuje to nenavadno izjavo, da je dan smrti boljši od dneva rojstva? Da, če poznaš okoliščine in ozadje teh besed. Pokazujejo na običaj v starem Izraelu. Kadar je v neki družini umrl ljubljeni član, je njihovo bivališče postalo hiša žalosti. Po običaju so prišli prijatelji in sosedje izraziti sožalje. Najbolj tolažilna misel bi bila, da je boljši dan smrti tega ljubljenega sorodnika kakor dan njegovega rojstva — v kolikor si je pridobil pri Bogu dobro ime. Res je, da piše v originalnem hebrejskem besedilu v tem odstavku samo »ime« in ne »dobro ime«.a Toda razume se, da je to ime dobro. Podoben primer je v Pregovorih 22:1: »Boljše je dobro ime kot obilno bogastvo.« (EI) V našem prevodu je dodan pridevnik »dobro«, da bi se pokazalo, kakšno vrsto imena se misli.b Ime mora biti neizogibno dobro, tako v Pregovorih kot v Propovedniku 7:1, sicer izjava ne bi imela smisla.

4. Kaj lahko posedujemo ob smrti, česar nismo imeli ob rojstvu in zakaj?

⁴ Dokler živimo, si pridobivamo ime — dobro ali slabo. Če modro postopamo v Božjih očeh, si pridobimo pri Bogu dobro ime. Toda za to je potreben čas. Na dan rojstva še nismo živeli dovolj dolgo, da bi si lahko pridobili kakršnokoli ime. Nasprotno, rojeni smo pod Adamovim grehom in obsojeni na smrt. (Rim. 5:12) Če smo leta pozneje, na dan svoje smrti, pridobili pri Bogu dobro ime, imamo nekaj, česar ob dnevu rojstva nismo posedovali. Imamo ime, ki se ga bo Bog spomnil, ko bo pod Kristusovim kraljestvom obujal mrtve. »Spomin na pravičnega ostane blagoslovljen, ime brezbožnih pa strohni.« (Preg. 10:7)

KORIST TISTIH, KI ŽALUJEJO

5. O čem lahko razmišlja tisti, ki objokuje umrlega v hiši žalosti?

⁵ Kadar je šel neki starejši Izraelec v hišo žalosti, da bi tolažil žalujoče, je imel tudi sam od tega korist. Posveti temu pozornost, ko bomo ponovno brali odlomek iz teh stavkov: »Bolje je iti v hišo žalosti nego v hišo pojedine, ker v oni se vidi konec vseh ljudi, in živeči si to vtisne v srce.« (Propov. 7:2) Ne le, da pokazuje ljubeče sočutje do preživelih in ne zadovoljuje brezčutno svojim interesom, temveč tudi razmišlja o dejstvu, da je v tej hiši umrla neka oseba in da to ni nič nenavadnega, ker prihaja smrt na vsakega človeka in bo prišla tudi nanj. Ali bo tedaj njegov dan smrti boljši od dneva rojstva? Ali bo postopal modro v teku svojega življenja, da bi imel tako pri Bogu na dan smrti dobro ime? Kdor je živ, si mora to vtisniti v srce, da se spremeni, dokler je še čas, ker se dobro ime ne more dobiti v nekaj minutah kesanja na smrtni postelji.

6. Zakaj je v tem primeru boljša žalost kakor smeh?

⁶ »Boljša je žalost nego smeh«, nadaljuje poročilo, »kajti po otožnem obličju se poboljšava srce« (Propov. 7:3) Namesto da bi trošil čas za ničemurne radosti je bolje, da preiščeš svoje življenje, da se soočiš z napakami, ki si jih v preteklosti naredil in se kesaš za storjene prestopke. S tem boš izboljšal svoje srce in navedlo te bo, da spremeniš svoje poti in začneš modro postopati, namesto da bi se smejal in hihital vse svoje življenje kot neodgovorni neumnež. »Srce modrih je v hiši žalosti, bedakov srce pa v hiši veselja.« (Propov. 7:4)

7. a) V kakšno razpoloženje lahko pride žalujoči? b) Zakaj je smeh neumnih primerjan z bučnim prasketanjem trnja pod loncem?

⁷ Še več, »bolje je poslušati karanje modrega nego petje bedakov«. (Propov. 7:5) Stik s smrtjo, kot na primer pri pogrebu, je doživljaj, ki človeka strezni in navedlo naj bi ga, da razmišlja o lastni življenjski poti. Njegovo razpoloženje lahko postane takšno, da posluša modre svetovalce. Težko je prenesti celo ljubeče dano kritiko, toda to je vendarle bolje kakor poslušati pesem ali ‚hvalo nespametnih‘. (The New English Bible) Če poslušamo in sledimo modrim karanjem, ki jih najdemo na straneh Biblije, bomo sposobni pridobiti si dobro ime pri Bogu. Tratiti svoj čas za poslušanje neumnega laskanja je ničemurnost: »Kajti smeh bedakov je kakor prasketanje trnja, gorečega pod loncem. Tudi to je ničemurnost.« (Propov. 7:6) Ničesar ne dosežemo, če uporabljamo trnje kot gorivo pod loncem za kuhanje. Plamen se naglo dvigne z bučnim prasketanjem, toda hitro tudi izgine in trnje se spremeni v pepel. Trnje ne vsebuje dovolj goriva, da bi gorelo, dokler ni meso kuhano. Bučno prasketanje je nekoristno kakor neumen smeh, z njim se ne dobi nobena trajna vrednost.

ŠE BOLJ NENAVADNA IZJAVA

8. Kakšen pouk zaznamo sedaj z boljšim razumevanjem?

⁸ Sedaj pa se s tem boljšim razumevanjem vrnimo k izjavi, da je ‚boljši dan smrti kakor rojstva‘. Vidimo, da ni več nenavadna, temveč je to krepak pouk, kako naj usmerjamo svoje življenje, da bi si pri Bogu pridobili dobro ime. Tedaj bo dan smrti boljši od dneva rojstva, in to seveda le tedaj, če dan smrti sploh pride. ‚Zakaj?‘ — bo marsikdo vzkliknil. ‚Če dan naše smrti sploh pride? Ali mislite, da ga ne bo? No, ta izjava pa je še bolj nenavadna od one, da je smrt boljša od rojstva!‘

9. Kakšno stanje vidijo tvoje oči in kaj bi morale dejansko videti?

⁹ Ponovno leži stvar v razumevanju časa, v katerem živimo. Ali imaš oči, ki dejansko vidijo? Vsekakor opaziš, da je čas kritičen in da je težko v njem živeti, da so mnogi ljudje sebični in domišljavi, da se zakoni razbijajo in družine niso enotne, da se povsod vara, laže, izvaja nasilje in da mnogi, ki trdijo, da so kristjani, postopajo licemerno. Toda mar vidijo tvoje oči, kaj to vse pomeni? V 2. Timotejevem 3:1—5, 13 se nas opozarja na pomen vsega tega:

»To pa vedi, da v zadnjih dneh nastanejo nevarni (kritični, NS) časi. Kajti ljudje bodo samoljubni, lakomni, širokoustni, prevzetni, opravljivi, roditeljem nepokorni, nehvaležni, nesveti, brezsrčni, nespravljivi, obrekljivi, nezmerni, surovi, nedobroljubni, izdajalci, vrtoglavi, napihnjeni, veselje bolj ljubeči nego Boga, ki sicer hranijo podobo pobožnosti, njeno moč pa so zatajili; in teh se ogiblji. Hudobni ljudje pa in sleparji bodo napredovali v slabem, varali bodo in bodo varani.«

10. Kaj slišijo tvoja ušesa in kaj naj bi zaznala?

¹⁰ Ali imaš ušesa, ki resnično slišijo? Gotovo si slišal za vojne, lakoto, potrese in kužne bolezni, ki preganjajo svet od leta 1914. Veš za moralni propad, ki mori ves svet. In slišal si, da oznanjajo Jehovine priče dobro vest o Kristusovem kraljestvu po vsem svetu in o valu preganjanja, ki jih je zajel, ker oznanjujejo, da je mesijansko kraljestvo blizu. Ali pa tvoja ušesa zaznavajo pomen teh stvari? Ali opazijo resnico, da je te stvari napovedal Jezus kot znak konca, ko so ga njegovi učenci vprašali: »Povej nam, kdaj bode to in kaj bo znamenje prisotnosti tvoje in koncu sestava stvari?« (Mat. 24:3, NS)

11. Kaj pravijo posmehovalci in kaj s tem dokazujejo?

¹¹ Ali občuti tvoje srce pomen vsega tega ali pa je zakrknjeno in neobčutljivo tako, da govoriš: »Saj se je vse to že prej tudi dogajalo«? Tisti, ki se rogajo, nudijo s tem še nadaljnji del znamenja, da smo v »poslednjih dneh«. Njihova prisotnost je napovedana v 2. Petrovem 3:3, 4: »Vedite predvsem to, da bodo v poslednjih dneh s posmehom prišli posmehovalci, ki bodo živeli po svojem poželenju in govorili: ‚Kje je obljuba njegovega prihoda? Odkar so namreč očetje zaspali, je vse ostalo, kakor je bilo od začetka stvarjenja.‘« (EI)

NEKAJ NOVEGA

12. Kaj je sedaj v svetovni zgodovini novega?

¹² Toda tvoje srce je gotovo sposobno opaziti dejstvo, da NI ‚vse tako, kakor je bilo od začetka stvaritve‘, ko opazuješ veliko onesnaženje našega planeta. Še nikoli prej človek ni bil sposoben uničiti Zemlje, naseljenega planeta. Ljudje imajo sedaj to moč in jo tudi v ta namen uporabljajo! Znanstveniki so dali tovarnarjem tehnologijo, ki naj bi bila v blagoslov vsemu človeštvu, toda namesto blagoslovov se je spremenila v prekletstvo, ker onesnažuje okolje, zaradi česar razsajajo po zemlji smrtonosne bolezni. Zrak, ki ga vdihavamo, je onesnažen, zemlja, iz katere raste naša hrana, je zastrupljena, mnoge reke in jezera, iz katerih dobivamo pitno vodo, umirajo, oceani pa postajajo mednarodne odplake!

13. Za katero značilnost znamenja zasmehovalci niso sposobni reči, da se je to »dogajalo že prej«?

¹³ Ali se tvoje srce zaveda, da je ogrožena sposobnost Zemlje, da ohrani življenje, da se kaj takega še nikoli ni zgodilo in da zasmehovalci ne morejo tega odložiti kot ponovljeno zgodovino? To bi morda hoteli, ker je to kvarjenje Zemlje napovedano kot del »poslednjih dni«. To je bilo razodeto pred skoraj devetnajstimi stoletji v biblijski knjigi Razodetje, 11. poglavje, v 18. vrsti: »Narodi so se razsrdili, in prišla je jeza tvoja in čas mrtvih, da bodo sojeni, in da se da plačilo ... njim, ki se boje imena tvojega, ... in da se pogube, kateri pogubljajo zemljo.«

14. Zakaj večina ljudi v Jezusovih in v naših dneh ne sledi opozorilu?

¹⁴ Če tvoje oči resnično vidijo in ušesa res slišijo in nimaš neobčutljivega srca, tedaj boš razumel, da živimo v »zadnjih dneh« in da se približuje konec tega hudobnega sveta. Toda večina človeštva tega ne doume, kakor večina v Jezusovih dneh ni doumela njegove opozorilne vesti. To, kar jim je rekel, ko je citiral Izaijevo prerokbo, se nanaša tudi na današnje človeštvo:

»Gledajoč ne vidijo in poslušajoč ne slišijo in ne umejo. In na njih se izpolnjuje prerokovanje Izaije, katero pravi: ‚S sluhom boste slišali, a ne boste umeli, in z očmi boste gledali, a ne boste videli. Kajti temu ljudstvu je srce okamenelo, in z ušesi težko slišijo, in oči svoje so zatisnili: da ne bi kdaj videli z očmi in slišali z ušesi in umeli s srcem in se izpreobrnili, in bi jih jaz ozdravil.‘« (Mat. 13:13—15)

15. Kdo se lahko veseli in s kakšnim upanjem?

¹⁵ V naslednji vrsti dodaja Jezus za svoje naslednike besede: »Blagor pa vašim očem, da vidijo, in vašim ušesom, da slišijo.« Tisti, ki imajo danes oči, ušesa in srce, da vidijo, slišijo in razumejo, da živimo v »poslednjih dneh«, so lahko dejansko srečni. »Ko pa se to začne goditi, ozrite se gori in povzdignite glave, ker se približuje odrešitev vaša«, jim je rečeno. (Luk. 21:28) Nekateri izmed tistih, ki živijo v »zadnjih dneh«, se morda nikoli ne bodo soočili s smrtjo. Jezus je ta čas primerjal z Noetovimi dnevi. Enako, kakor so Noe in njegova družina ostali živi, ko je potop uničil ves hudobni svet, tako tudi danes ne bodo videli smrti tisti, ki modro postopajo in si pridobivajo dobro ime pri Bogu, ko bo Bog Jehova uničil ta hudobni svet v svoji bitki, Harmagedonu. Ne izrekamo torej nič nemogočega, ko pravimo, da bodo obstajali ljudje, ki dneva svoje smrti ne bodo nikoli doživeli. S tem dejansko izražamo upanje, ki izvira od Boga.

16., 17. S čim se ljudje neradi soočajo in kaj je za nas danes nujno?

¹⁶ V starem Izraelu je morda kdo tolmačil, da si v ostalem delu življenja lahko še pridobi dobro ime pri Bogu. Človek se izogiba dejstva, da lahko že jutri umre. Ve, da bodo drugi umrli, toda on ne misli na svojo smrt. Mnogi mlajši bodo umrli, toda ne on. Še vedno vidi pred seboj nekoliko let življenja. Takšno mišljenje je človeška napaka in sicer zelo nevarna. Nevarna je bila že za ljudi v starem Izraelu, toda za nas danes je še bolj nevarna. Mi ne živimo v običajnem času, ko bi lahko pričakovali, da bomo doživeli šestdeset, sedemdeset ali celo osemdeset let. Živimo v zadnjih dneh. Bliža se smrt ureditve. Za nas je nujno, da sledimo besedam iz Efežanom 5:15—17: »Glejte torej, da živite previdno, ne kakor nemodri, ampak kakor modri, in skrbno rabite čas, ker dnevi so hudi. Zatorej ne bodite nespametni, marveč umejte, kaj je volja Jehovina.«

¹⁷ Sedaj, ko še živiš, torej pred dnevom tvoje smrti, je čas, da si pri Bogu pridobiš dobro ime.

[Podčrtni opombi]

[Slika na strani 22]

Boljši je dan smrti kakor rojstva — kako je to mogoče?

[Slika na strani 24]

Boljši je dan smrti kakor rojstva — kako je to mogoče?