»Nikar ne bodite v skrbeh«
»Nikar ne bodite v skrbeh, ampak v vsem razodevajte svoje želje Bogu v molitvi in prošnji z zahvalo.« (Fil. 4:6, EI)
1. Kakšne svetopisemske razloge imamo, da lahko rečemo, da je Jehova »Bog miru«?
JEHOVA je »Bog miru«. (Fil. 4:9) On ni zaskrbljen, nima duševnih neprijetnosti ali strahu. Nič — celo ne slaba dela zlobnih ljudi — Bogu ne morejo odvzeti mirnosti ali ga navesti, da izgubi ravnotežje. Njegove lastnosti so vedno popolnoma uravnovešene. Jehova, na primer, ‚zapoveduje‘ iz ljubezni »soncu svojemu, da vzhaja nad hudobnimi in dobrimi«. (Mat. 5:44, 45; 1. Jan. 4:8) Nikoli ne pači pravice. (1. Moj. 18:25) Božja edinstvena modrost mu omogoča, da ‚pozna konec že od začetka‘ in uspešno uredi vsako slučajnost. Tudi ne uporablja svoje neomejene moči neodgovorno, temveč vedno za izpolnitev svoje pravične volje. (Job 12:13; Iza. 40:26; 46:9, 10)
2. Kako bi morali gledati na Jehovo njegovi oboževalci?
2 Kako bi na tega edinstvenega »Boga miru« morali gledati člani svetovne družine njegovih oboževalcev? (Primerjaj Efežanom 3:14, 15.) Ker je njihov nebeški Oče sposoben obvladati vsako situacijo, imajo tisti, ki slavijo Jehovo, vse razloge, da so mirni. V svojem odnosu z njim lahko občutijo pravo varnost.
Docela brez skrbi?
3. Zakaj ni čudno, da imajo tudi Jehovini služabniki svoje skrbi?
3 To seveda ne pomeni, da so tisti, ki ‚ljubijo Jehovo‘, brez vsakršnih skrbi. (Ps. 97:10) Od Adama so podedovali nepopolnost in živeti morajo med njegovimi grešnimi potomci. (1. Kralj. 8:46; Rim. 5:12) Kot nepopolnim ljudem so ‚dnevi naših let‘ »kratkega življenja in polni nemira«. (Job 14:1, EI; Ps. 90:10) Zato ni nič čudnega, da imajo tudi Jehovini služabniki skrbi.
4. Kako Biblija pokaže, zakaj Bogu predane osebe ne morejo biti povsem brez skrbi?
4 Lahko so, na primer, v čustveni stiski, kot sta bila Ezavova bogaboječa starša Izak in Rebeka, ker sta njegovi hetejski ženi »žalili (njuno) srce«. (1. Moj. 26:34, 35) Tudi bolezen povzroča današnjim Božjim služabnikom določeno skrb tako, kakor zvestim kristjanom, kakršna sta bila Timotej in Trofim. (1. Tim. 5:23; 2. Tim. 4:20) Podobno kot »pravični Lot« so danes tisti, ki slavijo Jehovo, žalostni zaradi nemoralnega življenja prestopnikov zakona. (2. Petr. 2:7) Včasih se morajo posamezniki, ki so predani Jehovi, preživljati z majhnimi dohodki, kar je vsekakor razlog za zaskrbljenost. (Filip. 4:12) In kakor apostol Pavel, so mnogi današnji krščanski možje v skrbeh za svoje sobrate. (2. Kor. 11:28) Razen tega so tu še različne težave, ki doletijo posamezne predane osebe in očitno je, da sedaj ne morejo biti brez vsakršnih skrbi.
5. a) Kakšno posebno pomoč ima Jehovin narod za premagovanje skrbi? b) Kaj pospešuje »mir«, kakršen je prikazan v Svetem pismu?
5 Vendar imajo Jehovini služabniki pri obvladovanju vseh svojih skrbi in težav Božjo pomoč — dragoceno pomoč, ki je tisti, ki nimajo duhovnosti, nimajo. (Primerjaj Juda 17—21.) Jehova ni samo »Bog miru«, temveč je k sreči tudi »Bog, ki daje mir«. (Rim. 15:33, NS) Ta svetopisemski »mir« pomeni veliko več kakor samo stanje brez prepirov. Med drugim pospešuje ‚blagostanje, srečo, napredek in dobro vsake vrste‘. (1. Moj. 41:16; Mar. 5:34; Luk. 1:79) Takšen vsesplošni mir bi gotovo moral, če ga imamo, ublažiti ali zmanjšati naše življenjske skrbi.
6. Kaj moramo delati, če želimo pridobiti in ohraniti Božji mir?
6 Da bi si nekdo pridobil in ohranil takšen Božji mir, mora globoko ljubiti Jehovo in njegovo Besedo; to pa pomeni, ljubiti Boga, poslušati njegove zapovedi, verovati v ime njegovega Sina Jezusa Kristusa in ljubiti druge. (1. Jan. 3:19—24; 5:2—4) Da bi lahko izpolnjevali Božje zapovedi, jih moramo seveda poznati in to zahteva dnevno preučevanje Biblije. (Jozua 1:8) Čim več časa bomo porabili za Jehovino besedo, tem bolj se bo povečalo naše ‚hrepenenje‘ po njej. To nam bo v povračilo prineslo mir v srce in razum. (1. Petr. 2:1—3)
Ljubeči povzročitelj mogočnih del
7. Kako izpopolnjeno poznavanje Božje besede vpliva na naš odnos z njim; in kako to zmanjšuje našo zaskrbljenost?
7 Naše izpopolnjeno spoznanje Božje besede nas še bolj zbliža z Najvišjim, če se mu ponižno približamo, podobno kot otroci, in z iskreno željo, da si pridobimo »modrost od zgoraj«. (Jak. 3:17, 18) Prevzelo nas bo dejstvo, da je Jehova »usmiljen in milostljiv Bog, prizanesljiv in velik v milosti in zvestobi (resnici, NS).« (2. Moj. 34:6, EI) Lažje bomo razumeli, da je »dober in usmiljen (pripravljen odpustiti)«. (Ps. 86:5) Zaradi naše nepopolnosti in grešnosti bi lahko na poti omahnili, toda naslednje zagotovilo nas hrabri: »Kakor se oče usmili otrok, se Jehova usmili njih, ki se ga boje. Zakaj on ve, iz česa smo, spominja se, da smo prah.« (Ps. 103:13, 14, EI) Kako že samo to iz naših src in misli odstranjuje zaskrbljenost, ki bi nas sicer lahko strla! In Jehovina priprava odkupnine po njegovem ljubljenem Sinu«, je ljudem nedoumljiv izraz njegove ljubezni. (Jan. 3:16; 1. Tim. 2:5, 6)
8., 9. a) Kaj nam Biblija pove o tem, da je Jehova izvrševalec ‚mogočnih del‘? b) Zakaj bi rekel, da dela, ki jih je Bog izvršil dokazujejo, da njegovo ljudstvo lahko pričakuje njegovo pomoč pri obvladovanju življenjskih skrbi?
8 Naš nebeški Oče je pravtako povzročitelj »mogočnih del«. (Ps. 106:1, 2; 145:4, 11, 12) V prošnji za Božjo milost je Mojzes lahko rekel: »Gospod Jehova, ti si začel kazati svojemu hlapcu velikost svojo in mogočno roko svojo; kajti kje je Bog mogočni v nebesih ali na Zemlji, ki bi delal tebi enaka dejanja in tebi enaka mogočna dela?« (5. Moj. 3:23, 24) Mojzes se je lahko spomnil, kako mogočno je Jehova osvobodil svoje ljudstvo iz suženjstva v Egiptu in ga po suhem prepeljal čez Rdeče morje. (2. Moj. 12:29—42; 14:5—31) Tudi je prerok videl Jehovina dela, ko je povzročil, da so Izraelci premagali Amorejce, ki so imeli kralja Sihona in Oga. Razen tega je videl, kako se je Jehova boril za Izraelce, zato je Mojzes bil prepričan, da bo Jehova premagal še druga sovražna kraljestva in dal svojemu ljudstvu obljubljeno deželo. (5. Moj. 3:1—22) Da, in Bog je storil tako, ker se drži obljube. (Jozua 23:1—5) Kako bi se tedaj morali počutiti tisti, ki ‚ljubijo Jehovo‘, če upoštevajo Božjo zanesljivost in njegove osvobodilne akcije? Ali ima njegovo današnje ljudstvo osnovo za tesnobno zaskrbljenost? Nikakor, ker je Jehova zvest in »ve pobožne rešiti iz izkušnjave«. (2. Petr. 2:5—9)
9 Seveda se Božja dela v korist tistih, ki so mu popolnoma predani, ne omejujejo le na osvobajanje, vendar pa takšna dela dokazujejo, da »Jehova ne zavrže (zapusti, NS) ljudstva svojega«. (Ps. 94:14) Zato lahko zaupamo, da bo svojemu ljudstvu pomagal obvladovati skrbi.
»Razodevajte svoje želje Bogu v molitvi«
10. Kako lahko po besedah apostola Pavla v Filipljanom 4:6, 7 utrdimo našo vezo z »Bogom miru«?
10 Redno preučevanje Božje besede bo iskreno osebo še bolj pritegnilo k Jehovi. Tako bo tistim, ki zvesto služijo Jehovi, koristilo razmišljanje o ljubečih namenih in mogočnih delih nebeškega Očeta. Našo vez z »Bogom miru« pa lahko še drugače utrdimo. Na to je opozoril krščanski apostol Pavel, ko je spodbujal svoje sobrate: »Nikar ne bodite v skrbeh, ampak v vsem razodevajte svoje želje Bogu v molitvi in prošnji z zahvalo.« Rezultat tega je Božji mir, ki je človeku nedoumljiv. (Filip. 4:6, 7)
11. Kakšne biblijske primere lahko navedeš kot dokaz, da Jehova ‚usliši prošnje‘?
11 Davno prej predno je Pavel napisal te besede, se je Jehova izkazal kot ljubeč in zanesljiv ‚usliševalec prošenj‘. (Ps. 65:2, EI) Njegovi oboževalci so lahko nanj prevalili svoje skrbi, prepričani, da bo uslišal njihove prošnje. Molitev Abrahamovega služabnika Eliezerja, v kateri je prosil Boga, naj vodi izbiro žene za Izaka, sina njegovega gospodarja, je bila, na primer, uslišana. (1. Moj. 15:2; 24:10—27, 62—67) Nerodovitna Ana je »dolgo molila« s solzami, in rodila je sina Samuela, ki ga je iz hvaležnosti ‚dala Jehovi za vse njegovo življenje‘. (1. Sam. 1:4—28) Smrtno bolan je kralj Ezekija s silnim jokom prosil Jehovo, naj mu pomaga, in ozdravel je. (2. Kralj. 20:1—11) Nehemija se je veliko dni postil in molil — v odločilnem trenutku je tiho molil k »Bogu nebes« — rezultat je bil radosten, dobil je kraljevo dovoljenje za obnovo opustošenega Jeruzalema. (Neh. 1:1—2:8) Zvesta Ana je v templju noč in dan »s postom in molitvami« prinašala sveto službo, in bila je za nagrado prisotna, ko so tja prinesli malega Jezusa. (Luk. 2:36—38) V zadnji noči svojega zemeljskega življenja je Kristus prisrčno molil k Jehovi in njegov nebeški Oče mu je dal moči, da je lahko izpil namenjeni mu »kelih«. (Mat. 26:36—47)
12. Zakaj lahko Jehovini služabniki z zaupanjem molijo k Bogu, kadar so zaskrbljeni?
12 Preglej še mnoge druge molitve, ki so zapisane v Bibliji — molitve izpovedovanja, hvale in zahvaljevanja. Zatem se vprašaj: mar se ne bi morali sedanji Jehovini služabniki v molitvi obračati k Bogu, pa naj so srečni, hvaležni, potrti ali zaskrbljeni? V resnici bi morali biti prepričani, da njihov nebeški Oče posluša njihove ponižne in iskrene prošnje in izjave.
13. Zakaj je apostol Pavel lahko spodbudil krščanske brate, naj ne »bodo v skrbeh«?
13 Prej, preden je Pavel svetoval sokristjanom, naj povedo svoje prošnje Bogu, je spodbujal: »Ne bodite v skrbeh.« (Fil. 4:6, EI) V tem slišimo odmev na Jezusov nasvet, ki se je glasil: »Ne skrbite za življenje svoje«, in »ne skrbite vnaprej, kaj bi govorili«. (Mat. 6:25; Mar. 13:11, EI) Apostol je vedel, da bo nebeški Oče skrbel za svoje oboževalce in da jim bo, kadar bodo delali, kar Bog priznava, pomagal Jehovin sveti duh.
14. Kakšne so molitve — »prošnje«?
14 Ker vemo, da Jehova »usliši prošnje (molitve)«, lahko mi, ki živimo danes Bogu predano življenje, z zaupanjem sledimo Pavlovemu opominu: »V vsem razodevajte svoje želje v molitvi in prošnji z zahvalo.« Često so naše molitve pravzaprav »prošnje«. To pomeni, da prosimo za določene stvari ali da želimo nekaj določenega. Eliazar in Ana sta bila med zvestimi osebami, ki jim je Bog uslišal določene želje in tudi Jezus je pokazal, da je pravilno prisrčno moliti k Bogu na poseben način. Svojim učencem je, na primer, rekel: »Naš vsakdanji kruh nam dajaj od dne do dne.« (Luk. 11:2, 3, EI)
15. a) Kaj poudarjajo »prošnje« v molitvah? b) Kaj izvemo iz lista Hebrejcem 5:7 o molitvah Jezusa Kristusa?
15 Velika zaskrbljenost vsled mnogih stvari nas lahko navede, da včasih izrečemo »prošnjo«. Ta beseda poudarja potrebo in ponižnost, iskreno rotenje. Tu torej ne gre le za stvari oboževanja, ki se usmerjajo Bogu v splošni molitvi. Tako prošnje kot molitve so včasih nujne. »On je v dneh mesa svojega,« beremo, »prinašal prošnje in molitve s silnim vpitjem in s solzami k onemu, ki ga je mogel oteti smrti, in je bil uslišan zavoljo svoje vdanosti Bogu.« (Hebr. 5:7) Jezus je priznaval nesporne potrebe in je svojega Očeta od srca rotil in iskreno prosil. Razen tega je Kristus, ko je prosil Jehovo, prosil za določene stvari. (Jan. 17:9, 10, 15—21)
16. Kako se na kristjanu odraža, če so njegove molitve uslišane?
16 Kristjan ve, da je Jehova z njim, ko so zadovoljene njegove posebne zahteve in uslišane njegove iskrene prošnje. Takšna Božja pomoč ga lahko navede, da reagira podobno, kot nekoč Job, ko je po končani preizkušnji vzkliknil: »Le s sluhom ušesa sem slišal o tebi (Bog Jehova), a sedaj te oko moje vidi.« (Job 42:5) Podobno Jobu lahko z očmi razumevanja, vere in cenjenja gledamo, kako Jehova postopa z nami, »vidimo« ga, kakor ga nismo še nikoli prej. Rezultat tega tesnega odnosa z našim nebeškim Očetom je velik mir v srcu.
»Z zahvalo«
17. Zakaj bi se morali v molitvah zahvaljevati Bogu?
17 Pavel spodbuja sobrate, naj razodevajo svoje želje Bogu v molitvi in prošnji »z zahvalo«. (Fil. 4:6, EI) Zares je mnogo razlogov, da se Najvišjemu zahvaljujemo in ga slavimo. (1. Letop. 29:10—13) Jezus je bil svojim naslednikom zgled v tem, ker se je zahvalil za hrano in simbolični kruh in vino pri Gospodovi večerji. (Mat. 15:36; 26:26, 27; Luk. 22:19, 20) Razen izražanja podobne hvaležnosti Bogu, bi se morali ‚zahvaljevati‘ »za čudovita dela njegova pri sinovih človeških«, »zaradi sodb njegove pravičnosti« in še za veliko več. (Ps. 33:2—5; 92:1, 2; 100:4, 5; 107:1, 8, 15, 21, 31; 119:62) Kako primemo je, zahvaljevati se Bogu za njegovo edinstveno Besedo resnice! In kako hvaležni bi morali biti za žrtev njegovega Sina, ker se z njeno pomočjo lahko spravimo z Jehovo! (Rim. 5:6—11)
18. Zakaj nimamo, če zvesto izvršujemo Božjo voljo, vzroka za preveliko zaskrbljenost?
18 ‚Oboževalci Jehove‘ se lahko zahvaljujejo tudi za njegovo skrb zanje. Apostol Peter je pisal: »Ponižajte se torej pod mogočno Božjo roko, da vas ob svojem času poviša. Vse skrbi svoje preložite nanj, zakaj on skrbi za vas.« (1. Petr. 5:6, 7, EI) Tako Peter kot Pavel sta spodbujala sobrate, da naj ne bodo v skrbeh, temveč naj svoje skrbi zaupajo Jehovi. Kako ustrezen nasvet! Ne obstoja nobena stvar, ki je Najvišji ne bi mogel narediti ali nadzorovati v korist tistih, ki so mu predani iz vsega srca. (Mar. 10:27; 12:29, 30) Karkoli pa Bog dovoli, njegovi zvesti lahko prenesejo, ker jim daje on »moč za vse«. (Filip. 4:13; 1. Kor. 10:13) Psalmist David je iz upravičenega razloga rekel: »Zvrni na Jehovo žitja svojega pot in upaj vanj; on vse prav stori.« (Ps. 37:5) Da, zvesti ljudje izvršujejo Božjo voljo in nimajo osnove za preplah in prekomerno zaskrbljenost. Namesto tega imajo upravičene razloge za notranji mir, celo sredi stisk in nemirov. Kakšen pa je ta mir?