Zvrnite vso svojo skrb na Jehova
»Ponižajte se [. . .] pod mogočno roko Božjo, da vas poviša ob času svojem; vso skrb svojo zvrnite nanj, ker on skrbi za vas« (1. PETROV 5:6, 7).
1. Kako nas lahko prizadenejo skrbi in kako lahko to ponazorimo?
SKRB lahko močno prizadene življenje. Lahko jo primerjamo z atmosferskimi motnjami, ki včasih prekinejo lepo melodijo po radiu. Če ne bi prišlo do motenj radijskih valov, bi lahko uživali ob prijetnih zvokih, ki ustvarjajo mirno ozračje. Hreščeče šumenje zaradi atmosferskih motenj pa lahko popači še tako ljubke tone, to pa nas zdraži in vznevolji. Skrb ima lahko podoben učinek na naš notranji mir. Lahko nas tako zelo potre, da ne moremo biti več pazljivi na važne stvari. Zares, »skrb v srcu tare moža« (Pregovori 12:25).
2. Kaj je o ,skrbeh tega življenja‘ rekel Jezus Kristus?
2 Jezus Kristus je govoril o nevarnosti pred zmedenostjo zaradi prekomernih skrbi. Ko je prerokoval o zadnjih dneh, je spodbujal: »Pazite [. . .] nase, da ne bodo kdaj vaša srca obtežena s požrešnostjo in pijanstvom in skrbmi tega življenja, in vas ne zadene ta dan iznenada kakor zanka. Kajti tako pride na vse, ki prebivajo na licu vse zemlje. Bedite torej vsak čas in molite, da boste mogli ubežati vsemu temu, kar se ima zgoditi, in stati pred Sinom človekovim« (Lukež 21:34-36). Kakor lahko požrešnost in pijanstvo upočasnita delovanje uma, tako lahko, če nas potrejo ,skrbi tega življenja‘, to povzroči, da na stvari ne gledamo več v pravi luči, posledice pa so tragične.
Kaj so skrbi
3. Kakšna je definicija za »skrb« in kateri so nekateri njeni vzroki?
3 »Skrb« je opredeljena kot »mučen ali zaskrbljujoč občutek, navadno zaradi tega, ker preti nesreča oziroma jo pričakujemo«. Gre za »skrb ali zanimanje iz strahu« pa tudi »nenormalno ali neustavljivo bojazen in strah, ki ju pogosto spremljajo fiziološka znamenja (znojenje, napetost in povečan utrip) z dvomom glede resničnosti in narave grožnje ter nezaupanjem v svoje zmožnosti, da bi ji lahko bili kos« (Webster’s Ninth New Collegiate Dictionary). Skrb je torej lahko zapleten problem. Med mnogimi njenimi vzroki so bolezen, staranje, strah pred kriminalom, izguba zaposlitve in zaskrbljenost zaradi družinske blaginje.
4. a) Kaj si je dobro zapomniti o ljudeh in njihovih skrbeh? b) Kaj se da storiti, če nas mučijo skrbi?
4 Seveda je lahko skrb, glede na različne okoliščine, ki so lahko povod zanjo, večja ali manjša. Tudi vsi ljudje se ne odzovejo v določenih razmerah enako. Zato je potrebno vedeti, da čeprav kakšna stvar ne vznemirja nas, pa je ta lahko vzrok resne zaskrbljenosti za katerega od naših Jehovovih sočastilcev. Kaj storiti, če se skrbi razrastejo toliko, da se ne moremo več osredotočiti na skladno in razveseljivo resnico Božje Besede? Kaj če nas skrbi tako zelo prizadenejo, da nismo več zmožni imeti v žarišču spornih vprašanj o Jehovovi vrhovnosti in krščanski neoporečnosti? Morda ne bomo mogli spremeniti svojih okoliščin. Treba bo torej pogledati za svetopisemskimi točkami, ki nam bodo pomagale spoprijeti se s čezmernimi skrbmi, ki jih prinašajo težki problemi življenja.
Pomoč obstaja
5. Kako lahko ravnamo v skladu s Psalmom 55:22?
5 Kadar kristjani potrebujejo duhovno podporo in kadar jih bremenijo skrbi, lahko dobijo tolažbo iz Božje Besede. Ta nam daje vodstvo in mnoga zagotovila, da kot Jehovovi zvestovdani služabniki nismo sami. Psalmist David je na primer pel: »Vrzi na GOSPODA breme svoje, in on te bo podpiral; nikdar ne pripusti, da omahne pravičnik« (Psalm 55:22). Kako lahko ravnamo v skladu s temi besedami? Tako, da vse svoje bojazni, skrbi, strahove in razočaranja vržemo na našega ljubečega nebeškega Očeta. To nam bo pomagalo, da se bomo počutili varne in imeli mirno srce.
6. Kaj lahko po Listu Filipljanom 4:6, 7 molitev naredi za nas?
6 Redna iskrena molitev je bistvena, če naj zvrnemo svoje breme, skupaj z vsemi skrbmi, na Jehova. To nam bo prineslo notranji mir, saj je apostol Pavel pisal: »Nič ne skrbite, temuč v vsem naj se Bogu naznanjajo želje vaše v molitvi in prošnji z zahvaljevanjem. In mir Božji, ki presega ves razum, bo čuval in ohranil srca vaša in misli vaše v Kristusu Jezusu« (Filipljanom 4:6, 7). Neprimerljiv »mir Božji« je nenavadna spokojnost, ki jo Jehovovi predani služabniki uživajo celo v najbolj kritičnih okoliščinah. Prihaja iz našega tesnega osebnega odnosa z Bogom. Ko molimo za sveti duh in pustimo, da nas spodbuja, še nismo rešeni vseh življenjskih problemov, zato pa uživamo duhovni sad miru (Lukež 11:13; Galatom 5:22, 23). Nas ne spodjedajo skrbi, saj vemo, da Jehova dela, da vse njegovo zvesto ljudstvo ,prebiva brez skrbi‘ in ne bo dopustil nič takšnega, kar bi nam lahko trajno škodilo (Psalm 4:8).
7. Kako nam lahko krščanski starešine pomagajo bojevati se s skrbmi?
7 Kaj pa če skrbi ne popustijo, tudi če meditiramo o Svetem pismu in vztrajamo v molitvi (Rimljanom 12:12)? Jehovova priprava za našo duhovno pomoč so tudi postavljeni starešine v občini. Lahko nas tolažijo in nam pomagajo, tako da uporabljajo Sveto pismo ter molijo z nami in za nas (Jakob 5:13-16). Apostol Peter je sostarešine spodbujal, naj Božjo čredo pasejo voljno, goreče in zgledno (1. Petrov 5:1-4). Ti možje se iskreno zanimajo za to, kar je za nas najboljše, in želijo biti v pomoč. Da pa bi nam starešinska pomoč povsem koristila in bi v občini duhovno uspevali, moramo seveda vsi spoštovati Petrov nasvet: »Mlajši, pokorite se starejšim; vsi pa si opašite ponižnost, da služite drug drugemu, ker ,Bog se upira prevzetnim, ponižnim pa daje milost‘ « (1. Petrov 5:5).
8., 9. Kakšno tolažbo najdemo v Prvem Petrovem listu 5:6-11?
8 Peter je dodal: »Ponižajte se torej pod mogočno roko Božjo, da vas poviša ob času svojem; vso skrb svojo zvrnite nanj, ker on skrbi za vas. Bodite trezni, bedite: nasprotnik vaš, hudič, hodi kakor rjoveč lev okrog in išče, koga bi pogoltnil; njemu se upirajte, trdni v veri, vedoč, da isto trpljenje prenaša bratovščina vaša razkropljena po svetu. Bog vse milosti pa, ki vas je poklical v večno slavo svojo v Kristusu, vas sam po kratkem trpljenju napravi popolne, utrdi, pokrepča, ustanoviti. Njemu moč na vekov veke! Amen« (1. Petrov 5:6-11).
9 Kako tolažilno je spoznanje, da lahko ,vso skrb svojo zvrnemo na Boga, ker on skrbi za nas‘! In če kakšne naše skrbi izvirajo iz poizkusov Hudiča, da uniči naš odnos z Jehovom s tem, da nas izpostavlja preganjanju in drugim nadlogam, ali ni čudovito vedeti, da se bo za tiste, ki so neoporečni, vse dobro izteklo? Da, po kratkotrajnem trpljenju bo Bog vse nezaslužene dobrotljivosti prenehal z našim urjenjem in nas napravil trdne in močne.
10. Na katere tri lastnosti, ki lahko pomagajo blažiti skrbi, meri Prvi Petrov list 5:6, 7?
10 Prvi Petrov list 5:6, 7 meri na tri lastnosti, ki nam lahko pomagajo bojevati se s skrbmi. Ena je ponižnost. Vrstica 6 se končuje z izrazom »ob času svojem«, kar kaže na potrebo po potrpežljivosti. Vrstica 7 pokaže, da lahko z zaupanjem vso svojo skrb zvrnemo na Boga, ,ker on skrbi za nas‘, te besede pa spodbujajo k brezpogojnemu zaupanju v Jehova. Poglejmo, kako lahko ponižnost, potrpežljivost in brezpogojno zaupanje v Boga pomagajo blažiti skrbi.
Kako lahko pomaga ponižnost
11. Kako nam lahko ponižnost pomaga bojevati se s skrbmi?
11 Če smo ponižni, bomo priznali, da so Božje misli visoko nad našimi (Izaija 55:8, 9). Ponižnost nam pomaga uvideti naše omejene umske zmožnosti v primerjavi z Jehovovim vseobsegajočim pogledom na stvari. Jehova vidi stvari, ki jih mi ne zaznamo, kakor je videti v primeru pravičnega moža Joba (Job 1:7-12; 2:1-6). S tem, ko se ,ponižamo pod mogočno roko Božjo‘, priznavamo svoj nizek položaj glede na Vrhovnega suverena. To pa nam zopet pomaga spopadati se z razmerami, ki jih dopušča. Srce nam morda hrepeni po takojšnjem olajšanju, ker pa ima Jehova svoje lastnosti v popolnem ravnovesju, natanko ve, kdaj in kako ukrepati v naše dobro. Dajmo torej, kakor majhni otroci se oprimimo Jehovove mogočne roke s prepričanjem, da nam bo pomagal spopadati se z našimi skrbmi (Izaija 41:8-13).
12. Kako lahko na skrbi zaradi gmotne varnosti vpliva ponižna uporaba besed iz Lista Hebrejcem 13:5?
12 Ponižnost vključuje tudi pripravljenost uporabiti nasvet iz Božje Besede, kar lahko pogosto skrbi zmanjša. Če smo na primer v skrbeh zaradi močnih naprezanj za gmotnimi dobrinami, bo morda dobro razmisliti o Pavlovem nasvetu: »Življenje bodi brez lakomnosti; zadovoljni bodite s tem, kar imate; kajti on je rekel: ,Ne odtegnem se ti in ne zapustim te‘ « (Hebrejcem 13:5). Mnogi so se osvobodili velikih skrbi zaradi gmotne varnosti, ker so ponižno poslušali takšen nasvet. Čeprav se morda njihovo denarno stanje ni izboljšalo, pa to ne gospoduje več njihovim mislim njim v škodo.
Vloga potrpežljivosti
13., 14. a) Kakšen zgled je, kar zadeva potrpežljivo vzdržljivost, dal Job? b) K čemu lahko pripomore naše potrpežljivo čakanje na Jehova?
13 Izraz »ob času svojem« iz Prvega Petrovega lista 5:6 kaže na potrebo po potrpežljivi zdržljivosti. Včasih se problem vleče dolgo časa, kar skrbi še stopnjuje. Še posebej takrat je treba stvari prepustiti v Jehovove roke. Učenec Jakob je zapisal: »Blagrujemo tiste, ki so bili stanovitni v trpljenju. O stanovitnosti Jobovi ste čuli in konec Gospodov ste videli; kajti bogat v usmiljenju je Gospod in milosrčen« (Jakob 5:11). Job je doživel gospodarski propad, izgubil deset otrok, pretrpel ogabno bolezen in bil po krivem obsojan od lažnih tolažnikov. Povsem normalno je, da takšne okoliščine prinesejo vsaj kanček skrbi.
14 Vsekakor je bil Job zgleden v potrpežljivi zdržljivosti. Če prestajamo težko preizkušnjo vere, moramo tako kakor on čakati na olajšanje. Bog je namreč ukrepal njemu v dobro in ga naposled rešil trpljenja ter ga obilno blagoslovil (Job 42:10-17). S potrpežljivim čakanjem na Jehova razvijamo zdržljivost in razodevamo, kako zelo smo mu predani (Jakob 1:2-4).
Zaupajte v Jehova
15. Zakaj naj bi brezpogojno zaupali v Jehova?
15 Peter je sovernike spodbudil, naj ,vso svojo skrb zvrnejo na Boga, ker on skrbi za njih‘ (1. Petrov 5:7). Torej brezpogojno zaupanje v Jehova lahko imamo in bi ga morali imeti. V knjigi Pregovori 3:5, 6 piše: »Upaj v GOSPODA iz vsega srca svojega, na umnost svojo pa se ne zanašaj. Na vseh potih svojih ga spoznavaj, in on ravne naredi steze tvoje.« Nekateri, ki jih mučijo skrbi, zaradi izkušenj iz preteklosti težko zaupajo ljudem. Vse razloge pa imamo, da zaupamo našemu Stvarniku, samemu Viru in Vzdrževalcu življenja. Če v določenih zadevah ne zaupamo niti samemu sebi, pa se lahko vedno opremo na Jehova, da nas bo rešil iz naše nadloge. (Psalm 34:18, 19; 36:9; 56:3, 4)
16. Kaj je o skrbi zaradi gmotnih stvari rekel Jezus Kristus?
16 Zaupanje v Boga terja poslušnost njegovemu Sinu, Jezusu Kristusu, ki je učil, kar se je naučil od Očeta (Janez 7:16). Jezus je svoje učence spodbujal, naj služijo Jehovu in si s tem ,nabirajo zakladov v nebesih‘. Kaj pa gmotne potrebe, na primer hrana, obleka in streha nad glavo? »Ne skrbite,« je svetoval Jezus. Opozoril je na to, da Bog hrani ptice. Prečudovito oblači cvetje. Ali niso Božji človeški služabniki vredni več od tega? Seveda so. Zato je Jezus spodbudil: »Iščite najprej kraljestva Božjega in njegove pravičnosti, in vse to vam bo pridano.« Jezus je nadaljeval: »Ne skrbite torej za jutri; kajti jutrišnji dan bo skrbel sam zase.« (Matevž 6:20, 25-34) Že res, da potrebujemo hrano, pijačo, obleko in streho nad glavo, toda če zaupamo v Jehova, zaradi teh stvari ne bomo preveč zaskrbljeni.
17. Kako lahko ponazorimo, da je treba najprej iskati Kraljestvo?
17 Da bi lahko najprej iskali Kraljestvo, moramo zaupati v Boga in se držati pravilnega vrstnega reda prioritet. Potapljač se lahko pri iskanju ostrige z biserom pod vodno gladino potopi tudi brez aparata za dihanje. Tako preživlja svojo družino. Vsekakor je to prednostna naloga! Kaj pa je še pomembnejše? Zrak! Redno se mora vračati ponj na površje. Zrak ima torej še večjo prednost. Podobno moramo morda biti tudi mi kakorkoli vpleteni v to stvarnost, da bi prišli do stvari, ki so potrebne za življenje. Še pomembnejše pa nam morajo biti duhovne stvari, saj je od njih odvisno sámo življenje naših domačih. Da bi se ognili pretiranim skrbem zaradi gmotnih potreb, moramo brezpogojno zaupati v Boga. Še več, če smo ,obilni v Gospodovem delu‘, nam to lahko pomaga ublažiti skrbi, saj se potrjuje, da je »radost GOSPODOVA [Jehovova, NW]« naša moč (1. Korinčanom 15:58; Nehemija 8:10).
Še naprej zvračajte svojo skrb na Jehova
18. Kakšen dokaz obstaja, da nam zvračanje vseh naših skrbi na Jehova lahko zares pomaga?
18 Da bi ostali duhovno naravnani, moramo še naprej vse svoje skrbi zvračati na Jehova. Nikoli ne pozabite, da on v resnici skrbi za svoje služabnike. Ponazorimo: Skrbi neke kristjanke so se zaradi nezvestobe njenega moža nakopičile v tolikšni meri, da niti spati ni več mogla (primerjajte Psalm 119:28). Toda v postelji je vse svoje skrbi zvrnila na Jehova. Bogu je izlila srce tako, da mu je izpovedala bolečino, ki jo je trpela sama in njeni mali hčerki. Po tem je, ko je tako v goreči molitvi vpila po tolažbi, vedno lahko zaspala, saj je zaupala, da bo zanjo in za otroka poskrbel Jehova. Ta biblijsko razvezana žena je sedaj srečno poročena s starešinom.
19., 20. a) Kateri so nekateri načini, kako se bojevati s skrbmi? b) Kaj bi morali še naprej delati z vsemi našimi skrbmi?
19 Kot Jehovovo ljudstvo se lahko s skrbmi spopadamo na več načinov. Še posebej koristna je uporaba Božje Besede. Bog nas po »zvestem in preudarnem sužnju« oskrbuje z bogato duhovno hrano, kamor spadajo tudi koristni in dobrodejni članki, objavljeni v Stražnem stolpu in Prebudite se! (Matevž 24:45-47). Imamo pomoč Božjega svetega duha. Redna in goreča molitev nam je v precejšnjo podporo. Postavljeni krščanski starešine rade volje poskrbijo za duhovno pomoč in tolažbo.
20 Tudi to, da smo sami ponižni in potrpežljivi, je sila koristno v boju s skrbmi, ki nas morda težijo. Sploh pa je pomembno brezpogojno zaupati v Jehova, saj se naša vera utrjuje, ko vidimo, kako nam On pomaga in nas usmerja. Vera v Boga pa nas ščiti tudi pred tem, da se ne bi preveč vznemirjali (Janez 14:1, EI). Vera nas spodbuja, da najprej iščemo Kraljestvo in ostanemo marljivi v Gospodovem radostnem delu, kar nam pomaga bojevati se s skrbmi. Zaradi takšne dejavnosti se počutimo varne skupaj s temi, ki bodo peli Božjo hvalo v vso večnost (Psalm 104:33). Zatorej še naprej zvračajmo vse svoje skrbi na Jehova.
Kako bi odgovorili?
◻ Kako lahko opredelimo skrb?
◻ Kateri so nekateri načini, kako se bojevati s skrbmi?
◻ Kako lahko ponižnost in potrpežljivost pomagata blažiti skrb?
◻ Zakaj je brezpogojno zaupanje v Jehova bistvenega pomena v bojevanju s skrbmi?
◻ Zakaj naj bi še naprej zvračali vse svoje skrbi na Jehova?
[Slika na strani 24]
Ali veste, zakaj je Jezus rekel: »Ne skrbite«?