‚Mir Božji, ki presega ves razum‘
»In Božji mir, ki vsak razum presega, bo varoval vaša srca in vaše misli v Kristusu Jezusu.« (Filipljanom 4:7, EI)
1. Zakaj je apostol Pavel vedel, da Bogu predane osebe nimajo razlogov za zaskrbljenost?
KRŠČANSKI apostol Pavel je iz izkušenj vedel, da Bogu predane osebe nimajo razlogov za čezmerno zaskrbljenost, ker je Jehova z njimi. Pavel je bil v zaporih, pretepen, kamenjan in pogosto blizu smrti, velikokrat je bil v nevarnostih, celo med lažnimi brati, vendar ga Bog ni nikoli zapustil. Apostol se je stalno obračal k svojemu nebeškemu Očetu v iskreni molitvi, nanj je prelagal svoje skrbi in ni bil nikoli razočaran. (2. Kor. 4:7—9; 11:23—27)
2. Kakšen bo rezultat, če bodo kristjani poslušali Pavlov nasvet, zapisan v Filipljanih, 4. poglavju, 6. vrsti?
2 Zato je Pavel z največjim prepričanjem spodbujal krščanske brate, naj ne bodo v skrbeh, temveč naj svoje prošnje izrekajo Bogu, tako da mu vse povedo v molitvah in prošnjah, Skupaj z zahvaljevanjem. Kakšen je rezultat, če se dela tako? Apostol je nadaljeval: »In Božji mir, ki vsak razum presega, bo varoval vaša srca in vaše misli v Kristusu Jezusu.« (Fil. 4:6, 7, EI)
»Mir, ki vsak razum presega«
3. a) Kaj je »Božji mir«? b) Zakaj nimamo razlogov, da bi nas premagala zaskrbljenost, če imamo Božji mir?
3 »Božji mir« pomeni mir in spokojnost, ki ju občutijo predane Jehovine priče celo v najtežjih prilikah. Tak mir je rezultat zaupnega, osebnega odnosa z našim nebeškim Očetom. Ker imamo Jehovin mir, dovoljujemo, da nas Božji sveti duh spodbuja in naredi dovzetne za njegovo vodstvo. Mi dejansko molimo za tega duha in njegove sadove miru. (Luk. 11:13; Gal. 5:22, 23; Efež. 4:30) Zato nimamo razlogov za zaskrbljenost, ker vemo, da se nam ne more ničesar zgoditi, ne da bi Bog vnaprej vedel za to. (Primerjaj Dejanja apostolov 11:26.) Zares Jehova svojim služabnikom omogoča, da ‚prebivajo brez skrbi‘. (Ps. 4:8)
4., 5. a) Kakšen mir imajo drugi v primerjavi z Jehovinimi pričami? b) Kako se »Božji mir« razlikuje od miru, ki bi ga morda občutili tisti, ki ne služijo Jehovi?
4 Veliko ljudi ima morda v primerjavi z Jehovinimi pričami večjo izobrazbo ali večje sposobnosti na določenih področjih človeških prizadevanj. Seveda imajo probleme, toda zanašajo se na to, da bodo sami sposobni poiskati odgovarjajočo rešitev. Čutijo se torej docela varne in niso zaskrbljeni za svojo osebno bodočnost. Izgleda, da so mirni in da uživajo relativno spokojnost. Sveto pismo omenja celo ‚mir hudobnih ljudi‘! (Ps. 73:3, NS)
5 Vendar je »Božji mir« popolnoma drugačen. Ne temelji na samozavesti in ne na gledišču, da bo človeški razum vedno zmagal. Pavel je rekel, da Božji mir »presega ves razum« ali »presega vsak razum« (EI). Bilo je še rečeno, da je to ‚mir Božji, ki je tako velik, da ga ne moremo dojeti‘. (Filip. 4:7) Da, ti zvesti Jehovini služabniki imajo spokojnost, ki je ljudje na splošno niti nimajo niti ne razumejo.
6. a) Kdaj se še posebej vidi, da imamo »Božji mir«? b) Ali imamo, medtem ko čakamo na Jehovo, da uredi, za kar smo ga prosili, kakšno pomoč? c) Ali se duhovno krepimo, če ‚svoje breme preložimo na Jehovo‘; zakaj tako odgovarjaš?
6 Še posebej se vidi, da imajo Jehovi predane osebe dejansko »Božji mir« tedaj, če se jim zgodi nekaj, kar jih globoko prizadene, in je to izven njihove moči; ali drugače rečeno, nekaj takšnega, s čimer se ne morejo kosati. Se kdaj znajdemo v takšnih situacijah? Tedaj je prav, da iskreno molimo in da v svojih prošnjah nadrobno navedemo, da želimo Božjo pomoč ali vodstvo! (Primerjaj Sodniki 6:36—40.) Zatem moramo čakati na Jehovo. Medtem lahko — če imamo »Božji mir« — občutimo pomoč Jehovinega svetega duha in ostanemo mirni ter potrpežljivo čakamo, da vidimo, kako bo Najvišji rešil naš problem. Takšno stališče ni nepremišljeno, ker je rekel psalmist David: »Preloži na Jehovo svojo skrb, on te bo podpiral: nikdar ne bo pripustil, da bi pravični omahnil!« (Ps. 55:22, 23, EI) Razen tega bomo, ko bo problem rešen in preizkušnja minila, vedeli, da je »Bog, ki daje mir«, odgovoril na naše molitve. (Rim. 15:33, NS)
Varuje srce in misli
7. a) Kako se pogosto označuje »srce« v Svetem pismu? b) Zakaj se ne bomo ‚razjezili nad hudobnimi‘, če imamo »Božji mir«?
7 Pavel je rekel, da bo »Božji mir ... varoval vaša srca in vaše misli«. (Filip. 4:7, EI) V Weymouthovem prevodu Biblije se ta mir naziv »utrdba, ki varuje vaša srca in misli«. V Svetem pismu se »srce« često označuje kot sedež čustev, razpoloženja in nagnjenj. (2. Moj. 35:21, 26, 29; Ps. 119:11) Če nas mučijo čezmerne skrbi, bo to škodljivo delovalo na naše razpoloženje in dejanja in morda se bomo celo neuravnovešeno ali nepravilno vedli. Morda smo se, na primer, ‚razjezili zaradi tistih, ki delajo hudo‘ in nam je tako odvzet mir. Vendar se to ne bo zgodilo, če imamo »Božji mir«, ker tedaj vemo, da Jehova vse vidi in da bo ob določenem času poravnal račune. (Ps. 37:1—11) Tako bo naše srce ostalo mirno in nas ne bo sililo k prenagljenemu postopanju, to pa je za nas dobro v čustvenem, duhovnem in celo fizičnem pogledu, ker je »srce mirno življenje vsemu telesu«. (Preg. 14:30)
8. a) Kakšna je po Filipljanom 4:7, razlika med »srcem« in »mislimi«? b) Zakaj je malo verjetno, da bi postali duhovno neuravnovešeni, če imamo »Božji mir«? c) Ali bo nebeški Oče dovolil, da bi nam karkoli povzročilo trajno škodo?
8 »Misli« niso soznačnica za »srce«, čeprav obstaja med njima medsebojen vpliv. Medtem ko razum razmišlja o nekem obvestilu, srce človeka spodbuja. Da bi bili torej sigurni, da se držimo prave poti, moramo poznati Božjo besedo in moramo se v molitvi opirati nanj. Če bi bile naše misli preveč žalostne — zaradi prevelikih skrbi — ne bi mogli primerno odločati. Lahko bi celo postali duhovno neuravnovešeni. Verjetno pa se nam to ne bo zgodilo, če imamo »Božji mir«, ker so tedaj naša srca nadzorovana in misli mirne. Dejansko verujemo, da je ‚Jehovina roka z nami‘ in da naš nebeški Oče ne bo dovolil, da bi se nam zgodilo nekaj, kar bi nam trajno škodovalo. (Mat. 10:28; Dej. ap. 11:21) Namesto da smo v skrbeh in obremenjeni z nemirnimi mislimi, zaupamo Jehovi in tako varujemo naše »misli«. Kako? »Po Jezusu Kristusu«, po katerem je omogočen zaupen, oseben odnos z nebeškim Očetom. (Gal. 1:3—5)
9. Ali je bil Pavel brez vsakih skrbi, čeprav je imel »Božji mir«?
9 Seveda je Pavel vedel, da kristjani niso povsem brezbrižni. Priznal je, da je bil »v veliki žalosti . . . in (z) bolečino v svojem srcu«, ker Hebrejci niso sprejeli »dobre vesti«. Vendar apostola ni premagala zaskrbljenost, zadovoljil se je s tem, da stvari prepusti Bogu, ki pravično izbira tiste, ki jim bo milosten. (Rim. 9:1—18) Kljub močnim občutkom je torej Pavel dovolil, da »Božji mir« varuje njegovo srce in misli.
10. Kako bo »Božji mir« varoval naša srca in misli?
10 Kakor Pavel, ki je nedvomno bil zelo zaskrbljen, imamo mi lahko »Božji mir« — to notranjo spokojnost in mirnost, ki je rezultat dragocenega odnosa z Jehovo. Dejansko lahko to varuje naša srca in misli, da ne postanemo preveč zaskrbljeni za naše potrebe. Povsem prepričani smo lahko, da Jehova skrbi za svoje služabnike in usliši njihove molitve. Namesto da bi bili stalno vznemirjeni, bodo naša srca in naše misli mirni, ker brezpogojno zaupamo našemu nebeškemu Očetu. (Ps. 33:20—22)
Zajamčene življenjske potrebe
11. Zakaj ne bi smeli biti, če imamo »Božji mir«, preveč zaskrbljeni za življenjske potrebščine?
11 Če imamo resnično »Božji mir« in smo prepričani, da Bog ‚posluša molitve‘, bomo sposobni obvladovati skrbi. (Ps. 65:2) Vedno bomo občutili, da imamo Božjo pomoč, in to je velik mir za srce in misli. Nikoli ne bomo, na primer, zaskrbljeni zaradi življenjskih potreb. Jezus je svojim naslednikom rekel: »Ne bodite v skrbeh za življenje, kaj boste jedli; tudi ne za telo, kaj boste oblekli.« (EI) Zakaj naj ne bi skrbeli za to? Zato, ker Jehova, ki velikodušno skrbi za ptice in lilije, gotovo lahko in tudi želi oskrbovati s hrano in obleko svoje zveste služabnike. »Tudi vi«, je rekel Jezus, »ne iščite, kaj boste jedli ali kaj boste pili, in ne vznemirjajte se s takimi skrbmi. ... Marveč iščite kraljestva Božjega, in vse to vam bo pridano.« (Luk. 12:22—31) V resnici smo, če damo na prvo mesto v življenju duhovne interese, lahko prepričani, da bo naš nebeški Oče poskrbel za nas.
12. Kateri svetopisemski primer pokaže, zakaj se morajo celo tisti, ki so predani Jehovi, izogibati prevelikega poudarjanja materialnih stvari?
12 Jehovini predani posamezniki bi se naj izogibali prevelikega poudarjanja materialnih stvari. Abraham je na primer prepustil Lotu izbiro kraja, kjer se bo naselil, ker področje, kjer sta bila, ni moglo vzdrževati obeh hkrati, in da so se končali prepiri med njunimi pastirji. Lot je izbral boljšo deželo, toda to je pomenilo življenje med prestopniki. Čez čas je bil Lot ujet in ga je bilo treba osvoboditi. (1. Moj. 13:1—14:16) Kasneje je Lot spoznal, da je nujno zapustiti materialne stvari, da bi si rešil življenje, ko je Jehova uničil Sodomo. Celo mesto Zoar, kamor se je najprej zatekel, je zapustil in se naselil v neki votlini. (1. Moj. 19:1—26, 30—38) Čeprav je bil imenovan »pravični Lot«, izgleda, da se je na »trd način« naučil, da je nespametno, če si Bogu predana oseba preveč prizadeva za dozdevne materialne prednosti. (2. Petr. 2:7, 8) Koliko bolje je moliti za določeno vodstvo in vedno dajati duhovne interese na prvo mesto v življenju!
13. Zakaj kristjani naj ne bi bili v skrbeh za življenjske potrebščine?
13 Če so v našem življenju najvažnejše duhovne stvari, bo to prispevalo k našemu miru srca in misli. Vsekakor smo lahko prepričani, da je Tisti, ki mu pripada vse zlato in srebro, popolnoma sposoben poskrbeti za življenjske potrebe svojih služabnikov. (Hagaj 2:8) Seveda je pravilno moliti k Bogu za »vsakdanji kruh« in prav je, da marljivo delamo, da bi zaslužili za naše dejanske potrebe. (Preg. 6:6—11; 31:10, 13—24; Mat. 6:11) Ker ‚nismo ničesar prinesli na svet in ker tudi odnesti ne moremo ničesar, bi morali biti zadovoljni s hrano, obleko in streho nad glavo‘. (1. Tim. 6:6—12) Je potrebno biti zaskrbljen? Psalmist je imel prav, ko je rekel: »Mlad sem bil in sem se postaral, a nisem videl pravičnika zapuščenega, ne otrok njegovih prositi kruha.« (Ps. 37:25)
Pot k pravemu uspehu
14. Zakaj za nas kot krščanske Jehovine priče ni primerno, da bi pripisovali veliko Vrednost človeškim dosežkom in dozdevnemu uspehu?
14 Za posvetne ljudi ni nič nenavadnega, da so zelo zaskrbljeni zase, ker pripisujejo preveliko vrednost človeškim dosežkom. Biblija seveda spodbuja k marljivosti in razvijanju strokovnega znanja. (Preg. 22:29) Toda slepa častihlepnost in velike skrbi za dozdeven uspeh niso v soglasju z »Božjim mirom«. Dejansko lahko želja za nadvlado nad drugimi, ambiciozne ljudi navede, da uporabljajo dvomljive metode, morda izpodkopavajo napore svojih sodelavcev in uberejo nepošteno pot, rezultat pa je Božje neodobravanje. (Preg. 3:32; 2. Kor. 4:1, 2) Sicer skrajno ambiciozno osebo ljudje morda glasno odobravajo, toda to jim je vsa hvala, kakor je bilo s hinavskimi religioznimi voditelji pred 19. stoletji, ki so dajali darila, molili in se postili, da bi jih ljudje hvalili. Jezus Kristus pa je njihove postopke obsodil in rekel, da so ti sebični hinavci ‚prejeli vse svoje plačilo‘. (Mat. 6:1—18) Kako nespametno bi bilo, če bi kdorkoli izmed Jehovinih prič skrbel za to, da iz sebe napravi pomembno osebnost ali da se poskuša narediti »velikega«, ker bi na koncu videl, da je s tem izgubil večne blagoslove! (Primerjaj Jeremija 45:5.)
15. Kaj se lahko nauči Bogu predana oseba iz Propovednika 9:11 in 10:5—7 o dozdevnem uspehu?
15 Pot k pravemu uspehu — človeka, ki resnično uživa »Božji mir« — ne navaja k dvomljivim metodam in neznačajnim težnjam. Iz Svetega pisma spoznamo, da v sedanji družbi, ki jo sestavljajo samo nepopolni in grešni ljudje, »ne dobijo hitri stave v teku, ne junaki vojske; tudi ne modri kruha, ne pametni bogastva, in ne razumni naklonjenosti«. (Propov. 9:11, EI) Zares, »neumnost posajajo na najvišja mesta« in človek vidi »hlapce na konjih, knezi pa so šli peš kakor hlapci«. (Propov. 10:5—7) Da, knezom ali uglednim osebam se morda ne daje spoštovanja, ki ga zaslužijo, medtem ko hlapci — ali mnogo manj sposobni ljudje — lahko ‚jezdijo na konjih‘ kakor plemstvo.
16. Od česa je odvisen pravi uspeh?
16 Ali si takorekoč »brez poklica«, in nisi dosegel dozdevnega uspeha, ki si si ga želel? Zakaj bi bil zaradi tega v skrbeh? Dovoli, da »Božji mir« zavlada v tvojem srcu, da bi občutil tolažilno spokojnost, ki jo prinaša. Še naprej izvajaj Božjo voljo in prosi nebeškega Očeta, da blagoslovi tvoj trud v službi. To je tisto, kar v življenju zares velja. Uspeh in dosežki so odvisni od duhovnih ciljev in gledišč. Psalmist je pravilno izjavil: »Blagor človeku, ki ,se ne ravna po nasvetu brezbožnih, ... marveč se veseli Jehovine postave in jo premišljuje podnevi in ponoči. On je kot drevo, zasajeno ob potokih voda, ki daje ob svojem času svoj sad in njegovo listje ne uvene, karkoli dela, vse mu uspeva.« (Ps. 1:1—3, EI)
17. a) Kaj moramo delati, da bi doživeli največji uspeh? b) Kaj lahko narediš, da bi pomagal drugim uživati »Božji mir, ki presega vsak razum«?
17 V življenju ne moremo doseči večjega uspeha, kot da pridemo z Bogom Jehovo v tesen odnos in da ga ohranimo. Močna želja, da bi mu ugajali, nas bo gnala, da ga slavimo z našim pravilnim govorjenjem in deli, da delamo dobro našim bližnjim in jim sporočamo ‚veličastno dobro vest srečnega Boga‘. (1. Tim. 1:11, NS) Veselili se bomo, če bomo z blagoslovom našega nebeškega Očeta lahko pomagali drugim, da spoznajo njegove čudovite namene in da pridejo z njim v dragocen in predan odnos. Tedaj se bodo, podobno kot mi, naučili, kako obvladovati življenjske skrbi. Tudi oni bodo uživali »Božji mir, ki presega vsak razum«.