»Mrtvi v Kristusu vstanejo najprej«

1. Zakaj mrtvi potrebujejo vstajenje, da bi spet živeli in kako je Bog položil osnovo za potrebno vstajenje?

KAKŠNO upanje bi obstajalo za mrtve, če ne bi bilo obljubljenega vstajenja? Vstajenje mrtvih je neobhodno potrebno, ker človeška duša ni nesmrtna. Zato po smrti telesa torej duša ne more vstopiti v popolnejše življenje na višji stopnji v nevidnem svetu. (Ezek. 18:4, 20; Iza. 53:12) Da bi umrli kjerkoli ponovno oživeli, je potrebno vstajenje. Zato je Bog položil temelj za ta čudež, ki se bo zgodil v od njega določenem času. Ko je tretji dan obudil iz mrtvih svojega požrtvovalnega Sina, je temu dal priložnost, da se vrne tja, kjer je bil prej, v nebesa. Sin je nesel s seboj polno vrednost svoje popolne človeške žrtve. Jezus Kristus ne bo nikoli več umrl. Enkrat za vselej je dal človeško žrtev za grehe človeštva. Ko bo torej prišel drugič, se ne bo soočil s smrtjo. (Hebr. 9:28; Rim. 6:9)

2. Kako se v 1. Korinčanom 15:22, 23 pokazuje, da Bog pazi na vrstni red vstajenja?

² Bog Jehova sledi določenemu redu glede vstajenja mrtvih. Na to je opozoril apostol Pavel, ki je sam videl slavo obujenega Jezusa in z njim govoril. Približno osemnajst let pozneje je Pavel pisal krščanski skupščini v Korintu (Grčija) in vprašal: »Če se pa oznanjuje, da je Kristus iz mrtvih vstal, kako pravijo nekateri med vami, da ni vstajenja mrtvih?« (1. Kor. 15:12) Na to vprašanje daje Pavel tudi navdihnjeni odgovor. Takole nadaljuje: »Kakor namreč v Adamu vsi mrjo, tako bodo tudi v Kristusu vsi oživeli. Ali vsak v svojem redu: prvina Kristus; potem ti, kateri so Kristusovi, ob prihodu (prisotnosti, grško: parousia) njegovem.« (1. Kor. 15:22, 23) Za Jezusovo vstajenje je bil odgovoren sam Bog.

3. Kako je postal Jezus »prvi« glede vstajenja?

³ Jezus Kristus je bil obujen iz mrtvih 16. nizana leta 33 n. št., na dan, ko je hebrejski veliki duhovnik žrtvoval prvino ječmenove žetve. To točno odgovarja temu, da je Jezus »prvina« v vstajenju iz mrtvih. (1. Kor. 15:20) To je postavilo Jezusa Kristusa na prvo mesto ali »red«. Kakor so po prvini še poželi ostale sadove ječmenove žetve, tako so morali biti tudi pri vstajenju še poznejši sadovi. Ker pa je Jezus Kristus prvi po vrsti, ga je Pavel imenoval prvorojenega »iz mrtvih, da bi bil on v vsem prvi«. (Kol. 1:18)

4. Kateri uradni dogodek je moralo počakati celo vstajenje prvih in kdaj se je ta dogodek začel?

⁴ S svojo žrtveno smrtjo je Jezus Kristus odkupil vso človeško družino, ki »v Adamu« umira. Tako so torej vsi ‚Kristusovi‘. Toda celo vstajenje prvih mrtvih mora čakati, dokler se ne začne »prisotnost« ali parousia Jezusa Kristusa. Ta uradna prisotnost se prične z njegovim drugim prihodom. Po »znaku«, ki ga je napovedal Jezus in po določenem biblijskem časovnem računanju, se je njegova nevidna »prisotnost« ali parousia začela jeseni leta 1914 n. št. (Mat. 24:3)a

5., 6. Kako se v 1. Tesaloničanom 4:13—17 pokazuje, da bo Bog pazil na vrstni »red« ob priliki vstajenja tistih, ki umirajo v »Adamu«?

⁵ Bog Jehova bo pazil na »red« glede vstajenja tistih, ki umirajo »v Adamu«, in ki se žanjejo kot poznejši sadovi vstajenja. Da bi še posebej potolažil kristjane iz prvega stoletja, ki so bili potrti zaradi tistih, »ki so umrli v Kristusu«, je pisal Pavel:

⁶ »To namreč vam pravimo po besedi Jehovini, da mi živeči, ki preostanemo za prihod Gospodov, nikakor ne prehitimo teh, ki so zaspali (duhovno rojenih kristjanov). Kajti Gospod sam stopi doli iz nebes z glasom (z glasno zapovedjo, New International Version) nadangela in s trobento Božjo, in mrtvi v Kristusu vstanejo najprej; potem bomo mi živeči, ki preostanemo, z njimi vred vzeti v oblakih Gospodu naproti v zrak; in tako bomo vedno z Gospodom.« (1. Tes. 4:13—17)

7. O katerih mrtvih je Pavel posebej govoril in kako se v Razodetju 14:12, 13 pokazuje na poseben čas, ko bodo oni vstajali?

⁷ Tukaj Pavel ne govori o mrtvih na splošno, temveč o tistih, ki so »umrli v Kristusu«. V poslednji knjigi Biblije govori apostol Janez o tem, ko bodo takšni mrtvi kristjani vstali iz svojega smrtnega spanja. V Razodetju 14:12, 13 piše Janez: »Tukaj je stanovitnost svetnikov, kateri hranijo zapovedi Božje in vero Jezusovo. In slišal sem glas z neba, rekoč: ‚Piši: Blagor mrtvim, ki umrjejo v Gospodu od sedaj. Da, pravi duh, odpočijejo se naj od trudov svojih, zakaj njih dela gredo za njimi.« Kdaj se torej začenja ta omenjeni čas »od sedaj«?

8. Zakaj razdobje »od sedaj« pomeni čas prisotnosti Gospoda v duhu? Ali njihova smrt prekine njihova dela?

⁸ V luči tega, kar je apostol Pavel pisal v 1. Tesaloničanom 4:16, 17, mora biti to v času »prisotnosti« ali parousie Jezusa Kristusa, ne preden se njegova prisotnost začne, temveč pozneje. Celo v času njegove nevidne prisotnosti v duhu bodo na Zemlji duhovno rojeni kristjani, ki bodo »umirali v Gospodu«. Njim še posebno »blagor« pri umiranju v času njegove »prisotnosti«. Njihova smrt v telesu ne bo niti za trenutek prekinila njihova »dela«. Zakaj? Zato, ker »gredo njih dela za njimi« (kakor se dobesedno glasi grški tekst).

9. Zakaj so tisti, ki umirajo v tem času, po Razodetju 14:13 ‚srečni‘?

⁹ To zahteva prenos del v telesu z Zemlje na dela v duhu v nebeško področje. O tistih, ki »umirajo v Gospodu«, piše apostol Pavel: »Tako je tudi vstajenje mrtvih. Seje se v trohljivosti, vstaja v netrohljivosti; seje se v nečasti, vstaja v slavi; seje se v slabosti, vstaja v moči; seje se telo naravno, vstaja telo duhovno. Če je naravno telo, je tudi duhovno telo.« (1. Kor. 15:42—44) Zato bodo ti ‚srečni‘ obujeni nadaljevali svoja zemeljska dela v duhovnih telesih z deli v duhovnem področju. Ni jim treba, da kot mrtvi čakajo na Kristusovo prisotnost.

S ČIM PRIDE GOSPOD IZ NEBES?

10. S čim pride iz nebes Gospod Jezus Kristus v času vstajenja njegovih duhovno rojenih učencev?

¹⁰ Apostol Pavel nam govori, kaj spremlja Gospodov duhovni prihod iz nebes: »Mi živeči, ki preostanemo za prihod (parousia) Gospodov, nikakor ne prehitimo teh, ki so zaspali (glede duhovnega vstajenja). Kajti Gospod sam stopi doli iz nebes s poveljem, z glasom nadangela in s trobento Božjo, in mrtvi v Kristusu vstanejo najprej.« (1. Tesal. 4:15, 16)

11. Kdo sliši in posluša ‚povelje‘ Gospoda Jezusa Kristusa po njegovem prihodu iz nebes?

¹¹ Kdo pa sliši ‚povelje‘, s katerim pride Gospod Jezus Kristus s svojega nebeškega položaja ob Božji desnici? Očitno duhovno rojeni kristjani, ki so do tedaj umrli »v Gospodu«. Vemo, da nihče od živih ljudi na Zemlji ni neposredno slišal njegovega glasu, ker je duhovno prisoten, čeprav se je njegova nevidna »prisotnost« ali parousia začela zgodnje jeseni leta 1914. Toda ‚mrtvi v Kristusu‘ so ga slišali in poslušali.

12. a) Kdaj se prične »poslednji dan«, o katerem je govoril Jezus po Janezu 6:53, 54; in kako pridejo ti učenci v »večno življenje«? b) Od katerega drugega »poslednjega dne« se razlikuje?

¹² Tisti torej, ki jih je Jezus Kristus obudil, pripadajo učencem, katerim je rekel: »Če ne jeste mesa Sinu človekovega in ne pijete njegove krvi, nimate življenja v sebi. Kdor je moje meso in pije mojo kri, ima večno življenje, in jaz ga obudim poslednji dan.« (Jan. 6:53, 54) V tem »poslednjem dnevu« ima njegovo povelje moč, da obudi iz mrtvih svoje učence, ki so sodelovali na tej posebni prednosti v zvezi njegovega mesa in krvi. Za te pooblaščene učence se »poslednji dan« začne, ko vstopijo v »večno življenje« v nebesih, obujeni v ‚duhovno telo‘, kakor Jezus Kristus. Ker se ta »poslednji dan« nanaša na vstajenje zvestih duhovno rojenih kristjanov, ki imajo nebeško upanje, je drugačen od ‚poslednjega dne‘, na katerega je mislila Marta iz Betanije, ker ona takrat ni vedela za duhovno vstajenje v nebesa.

13. a) Čigav glas slišijo »mrtvi v Kristusu« in kdo je »nadangel«? b) Kateri biblijski dokaz imamo za to?

¹³ Oslavljeni Gospod Jezus Kristus prihaja tudi z ‚glasom nadangela‘. To je njegov lastni glas. On je »nadangel«. V svoji prispodobi o ovcah in kozlih je Jezus mislil sam nase, ko je govoril o nadangelski moči: »Kadar pride Sin človekov v slavi svoji in vsi angeli z njim, tedaj bo sedel na prestol svoje slave. In pred njim se zbero vsi narodi.« (Mat. 25:31, 32) V svojem predčloveškem obstoju v nebesih se je imenoval Mihael. Zato ni dvoma, da se misli nanj v predkrščanski prerokbi iz knjige Daniela, 12:1, 2: »In tisti čas nastopi Mihael, veliki knez, ki se poteguje za sinove ljudstva tvojega (Danielovega); in bo čas stiske, kakršne ni bilo, odkar je narod, do tistega časa. A v tistem času bo oteto ljudstvo tvoje, vsak, kogar najdejo zapisanega v knjigi. In mnogi teh, ki spe v prahu zemlje, se bodo prebudili: ti za večno življenje, oni pa za sramoto, za večno gnusobo.«

14. Kako se glasi nadangelovo ime po Razodetju 12:7, in kako opozori Juda 9 na nek prejšnji nadangelov spor?

¹⁴ Tako se tudi v Razodetju 12:7 pokazuje, da so angeli podložni Mihaelu, ker piše: »In nastala je vojska v nebesih: Mihael in angeli njegovi (ne obujeni duhovno rojeni kristjani) so se vojskovali.« Nadalje se v Judi 9. vrsta govori o njem kot o nadangelu, takole: »Mihael pa, nadangel, ko se je s hudičem prepiral in prerekal o truplu Mojzesovem.« Hudič ni dobil Mojzesovega trupla.

15. Kaj je doživel satan, hudič, v bitki z nadangelom Mihaelom, in ali lahko on prepreči vstajenje Kristusovih učencev in njihov vstop v nebesa, da bi bili tam z Jezusom Kristusom?

¹⁵ Ta stoletja star spor je izgubil satan, hudič. V bitki v nebesih je bil poražen in vržen skupaj s svojimi demoni v bližino naše Zemlje, medtem ko so nadangel Mihael, to je Gospod Jezus Kristus in njegovi angeli, slavili zmago v nebesih. Ker uporablja zmagovalski Jezus Kristus »glas nadangela«, ko zapove, naj tisti, ki so umrli v Kristusu vstanejo, ima njegovo »povelje« večjo moč in močnejši učinek. Razen tega premagani satan, hudič, ne bo imel dovolj moči, da bi preprečil duhovno vstajenje tistih, ki so umrli v Kristusu, in ne bo jim mogel preprečiti vstopa v duhovno področje, kjer bodo z zmagovalcem Jezusom Kristusom.

16. V kakšen namen trobi »Božja trobenta« v času Gospodovega prihoda iz nebes, in kdo se bo na njen glas prvi odzval?

¹⁶ Naslednje, kar spremlja Kristusov prihod iz nebes, je zvok »Božje trobente«. (1. Tes. 4:16) Trobenta v tem primeru ni bojni znak za zbiranje čet, ki bi se naj borile in uničile sovražnika. Namesto tega je ta zvok »Božje trobente« miroljuben in zbira Jehovino ljudstvo, kakor so v Mojzesovih dneh trobili na dve srebrni trobenti, da so se zbrali dvanajsteri Izraelovi rodovi. (4. Moj. 10:1—10) V 1. Korinčanom 15:52 povezuje apostol Pavel takšen s »trobento« prebujeni zbor z vstajenjem kristjanov, ko pravi: »Ob poslednji trobenti; kajti trobenta zatrobi in mrtvi vstanejo netrohljivi, in mi se spremenimo.« Kdo so ti, ki prvi odgovarjajo na »poslednjo trobento«, ko zatrobi kot »Božja trobenta«, da bi se mrtvi vrnili v življenje? Na to odgovarja 1. Tesaloničanom 4:16: »In mrtvi v Kristusu vstanejo najprej.«

17. Zakaj je vstajenje »mrtvih v Kristusu« za ljudi nevidno?

¹⁷ Toda vstajenje »mrtvih v Kristusu« ni vidno ljudem. Zakaj ne? Ker so blagoslovljeni z duhovnim vstajenjem, vsakdo od njih vstane v ‚duhovnem telesu‘. (1. Kor. 15:44) Ker človeške oči niso dovolj močne, da bi videle duhovna telesa, je vstajenje »mrtvih v Kristusu« nevidno za ljudi. Zato od začetka Kristusove »prisotnosti« ali parousie, od leta 1914 naprej ljudje niso videli Kristusa niti opazili vstajenje njegovih učencev.

18., 19. a) Ali je Pavel s tem, kar je rekel v 1. Tesal. 4:17, mislil, da ti kristjani ne bodo umrli, preden bodo »vzeti«? b) Na kakšen način so torej ti »vzeti« in v kakšnih telesih se dvignejo, da bi se srečali z Gospodom?

¹⁸ Apostol Pavel govori o sebi, kot da je živel na Zemlji vse do tega za duhovno rojene kristjane srečnega dogodka, ker pravi: »Potem bomo mi živeči, ki preostanemo, z njimi vred vzeti v oblakih Gospodu naproti v zrak; in tako bomo vedno z Gospodom.« (1. Tes. 4:17)

¹⁹ Apostol Pavel s tem ni hotel reči, da duhovno rojeni kristjani, kakršen je bil tudi on, ne bodo umrli in bodo v svojem človeškem telesu na dobesednih oblakih »vzeti« v nebo. Pavel je umrl. Duhovno rojeni kristjani, ki živijo danes, v času Kristusove »prisotnosti« ali parousie, morajo pravtako umreti. Kot je seme posejano v zemljo, tako mora vsak od njih »sejati meseno telo«, tako da umre človeške smrti. (1. Kor. 15:44) Kako pa so potem »vzeti v oblakih skupaj z mrtvimi v Kristusu«, ki najprej vstanejo? Takole: ko se sejejo kot mesena telesa, vstopijo v smrtno spanje. Istočasno doživijo duhovno vstajenje, pustijo človeška telesa na Zemlji in vstanejo v »duhovnih telesih«. V teh novih telesih se dvignejo, da bi se srečali s svojim nebeškim Gospodom. Zaradi tega so lahko po Razodetju 14:13 šteti za »posebno srečne«.

20. V kakšne »oblake« so vzeti preživeli kristjani in kaj govori to o njihovem povzpetju v nebo?

²⁰ Kaj pa pomeni, da so vzeti »v oblakih«? Oblaki lebdijo visoko na nebu in označujejo povišanje. Razen tega je to, kar je v oblakih ali se dogaja nad njimi, nam na Zemlji skrito. Duhovna telesa ne potrebujejo dobesednih oblakov, da bi za nas bila nevidna. V 1. Tesaloničanom 4:17 so zato mišljeni simbolični oblaki, zaradi katerih ostaja človeškim očem takorekoč skrito, da so obujeni kristjani za srečanje s svojim visoko povišanim Gospodom »vzeti«. Spomnimo se, da je Jezusa, ko je štirideseti dan po vstajenju šel v nebesa, skril očem njegovih učencev »oblak«. (Dej. ap. 1:9)

21. Ali je Gospodov prihod iz nebes neposreden, oseben stik z našo Zemljo, in kdaj se bo končal »poslednji dan«, v katerem zbuja svoje duhovno rojene učence?

²¹ Kaj vse to dokazuje? Naslednje: Gospod Jezus Kristus ne pride doli, da bi stopil v stik z našo Zemljo. Oblaki, v katerih naj bi se obujeni kristjani srečali s svojim nebeškim Gospodom, lebdijo visoko nad zemeljsko površino. ‚V zraku‘ se torej sestanejo obujeni kristjani s svojim Gospodom, ne pa tukaj na Zemlji, niti v Jeruzalemu niti na Oljski gori ali v kateremkoli drugem kraju na Zemlji. Razen tega »poslednji dan«, v katerem pride do tega povzpetja v nebo, ni dan dolg 24 ur. Označuje časovno razdobje, ki se bo končalo šele takrat, ko bo poslednji pripadnik duhovno rojenih kristjanov, ki imajo delež v ‚prvem vstajenju‘, vstal v nebeško življenje. (Razod. 20:4, 6; Jan. 6:54) Izpolnitev biblijskih prerokb pokazuje, da že živimo v tem »poslednjem dnevu«.

[Podčrtna opomba]