,Vzeti Gospodu naproti‘ Kako
ODŠTEVANJE zaključnega obdobja zdajšnje hudobne stvarnosti se nepreklicno nadaljuje. Z vsako preteklo uro, minuto in sekundo se približujemo že davno prerokovanim presenetljivim dogodkom. Ali je vnebovzetje eden od njih? Če je, kdaj in kako se bo zgodilo?
Besede »vnebovzetje« v Bibliji ne najdemo. Vendar pa tisti, ki so prepričani vanj, trdijo, da njihovo verovanje potrjujejo besede apostola Pavla iz Prvega lista Tesaloničanom 4:17. Pavel je zapisal:
»Nočem pa, da bi ne vedeli, bratje, za pokojne, da se ne žalostite kakor tudi drugi, ki nimajo upanja. Kajti če verujemo, da je Jezus umrl in vstal, tako bo Bog tudi tiste, ki so zaspali po Jezusu, pripeljal ž njim. To namreč vam pravimo po besedi Gospodovi, da mi živeči, ki preostanemo za prihod Gospodov, nikakor ne prehitimo teh, ki so zaspali. Kajti Gospod sam stopi doli iz nebes s poveljem, z glasom nadangela in s trobento Božjo, in mrtvi v Kristusu vstanejo najprej; potem bomo mi živeči, ki preostanemo, ž njim vred vzeti v oblakih Gospodu naproti v zrak; in tako bodemo vedno z Gospodom. Zato se tolažite med seboj s temi besedami.« (1. Tesaloničanom 4:13-18)
Skupščina v Tesaloniki je bila sorazmerno nova, ko je Pavel okrog leta 50 n. š. napisal prvo pismo tamkajšnjim kristjanom. Člani skupščine so bili zaskrbljeni, ker jih je nekaj ,zaspalo‘ v smrt. Vendar so Pavlove besede o upanju na vstajenje Tesaloničane potolažile.
Kristusova »navzočnost«
Ko je Pavel potrdil, da bodo umrli zvesti kristjani obujeni, je rekel: »Mi živeči, ki preostanemo za prihod Gospodov, nikakor ne prehitimo teh, ki so zaspali.« (15. vrstica) Vredno je omeniti, da apostol omenja Gospodovo »navzočnost«. Tu je v izvirniku uporabljena grška beseda parusian, ki dobesedno pomeni »biti zraven«.
Ko tuj poglavar države obišče deželo, se običajno objavi datum njegove navzočnosti. Tako je tudi z navzočnostjo Gospoda Jezusa Kristusa. Stražni stolp odkritosrčnim preučevalcem biblijskih prerokb stalno dokazuje, da se je leta 1914 pričela Jezusova navzočnost z oblastjo nebeškega Kraljestva. Od tega leta naprej dogodki odkrivajo, da je Jezus nevidno navzoč (Matevž 24:3-14). Zato je Pavel, s tem ko je rekel, da bodo nekateri kristjani, ki bodo živeli med Gospodovo navzočnostjo, »vzeti v oblakih Gospodu naproti v zrak«, menil, da se bodo ti preživeli srečali s Kristusom, pa ne v zemeljskem ozračju, marveč v nevidnih nebesih, kjer Jezus sedi na Božji desnici (Hebrejcem 1:1-3). Toda kdo so ti?
,Božji Izrael‘
Sveto pismo veliko pove o mesenem Izraelu, pa tudi o ,Božjem Izraelu‘. Izmed judovskih in poganskih vernikov naj bi bilo izbrano celotno število te skupine maziljenih z Božjim svetim duhom, dejavno silo. (Galatom 6:16; Rimljanom 11:25, 26; 1. Janezov 2:20, 27) Razodetje odkriva skupno število duhovnega Izraela, 144.000; na nebeški gori Sion so upodobljeni z Jagnjetom, Jezusom Kristusom. Skupaj s Kristusom bodo kralji in duhovniki v nebesih (Razodetje 7:1-8; 14:1-4; 20:6) Med njimi bodo tudi posamezniki, ki so bili povezani s skupščinami v Tesaloniki in drugod, neglede na rasno in narodnostno preteklost (Dejanja apostolov 10:34, 35).
Preden lahko zvesti člani duhovnega Izraela dobijo nebeško nagrado, morajo še nekaj skusiti. Tako kot je Jezus umrl na mučilnem kolu, preden je bil obujen v življenje v nebesih, morajo tudi kristjani z nebeškim upanjem umreti, preden prejmejo svojo nagrado (1. Korinčanom 15:35, 36). To velja za člane duhovnega Izraela, ki so živeli v prvem stoletju n.š. in tiste posameznike, ki živijo danes.
Potem ko je Pavel omenil Gospodovo navzočnost, je spomnil na čas, ko bodo zvesti duhovni Izraelci, ki so umrli, prejeli svojo nebeško nagrado. Takole je zapisal: »Kajti Gospod sam stopi doli iz nebes s poveljem, z glasom nadangela in s trobento Božjo, in mrtvi v Kristusu vstanejo najprej.« (16. vrstica) Zato se je lahko s pričetkom Jezusove kraljevske navzočnosti pričakovalo tudi začetek nebeškega vstajenja, pričenši s tistimi duhovnimi Izraelci, ki so do smrti ohranili svojo neoporečnost (1. Korinčanom 15:23). Zdaj skupaj z Jezusom služijo v nebesih. Kaj pa sorazmerno majhno število maziljenih kristjanov, ki še živijo na zemlji? Ali pričakujejo vnebovzetje?
»Vzeti« — kako?
Potem ko je Pavel omenil umrle maziljene kristjane, je dodal: »Potem bomo mi živeči, ki preostanemo, ž njim vred vzeti v oblakih Gospodu naproti v zrak; in tako bodemo vedno z Gospodom.« (17. vrstica) »Živeči« so tisti, ki živijo med Kristusovo navzočnostjo. »Vzeti« bodo, da bi se srečali z Gospodom Jezusom. Tako kot v primeru zvestih prvih kristjanov, morajo tudi oni kot ljudje umreti, da bi bili združeni s Kristusom v nebesih (Rimljanom 8:17, 35-39).
Ko je Pavel pisal kristjanom v Korint, je izjavil: »To pa pravim bratje, da meso in kri ne moreta podedovati Božjega kraljestva, tudi trohljivost ne deduje netrohljivosti. Glejte, skrivnost vam govorim: Vsi ne zaspimo, a vsi se izpremenimo v hipu, v trenotku, ob poslednji trobenti; kajti trobenta zatrobi in mrtvi vstanejo netrohljivi, in mi se izpremenimo.« (1. Korinčanom 15:50-52) Vsak član preostanka duhovnega Izraela, ki umre v zvestobi med Kristusovo navzočnostjo, v trenutku dobi nebeško nagrado. »Kakor bi trenil z očmi« (EI) je takšen obujen kot nebeška stvaritev in je ,vzet‘, da se sreča z Jezusom in da služi kot sovladar v nebeškem Kraljestvu. Kaj pa vsi ostali, ki častijo Jehova? Ali bodo ob vse bližjem koncu te hudobne stvarnosti tudi oni vzeti v nebesa?
Preživetje, pa ne z vnebovzetjem
Glede na to, da se je Jezusova kraljevska navzočnost pričela 1914. leta, živimo zdaj že globoko v ,času konca‘ tega sveta (Daniel 12:4). Pavel je svaril: »O časih pa in urah, bratje, ni treba, da se vam piše; zakaj sami veste natanko, da pride dan Gospodov tako kakor tat po noči. Ko pravijo: Mir in varnost, tedaj jih mahoma doleti poguba, kakor porodne bolečine nosečo; in ušli ne bodo.« (1. Tesaloničanom 5:1-3) Vendar bodo budni kristjani ušli. Kako?
Klic »Mir in varnost!« je znanilec obdobja, ki ga je Jezus imenoval »velika stiska«. Ko Razodetje opisuje »veliko množico« zvestih, ki upajo, da bodo večno živeli na rajski zemlji, zapiše: »To so tisti, ki prihajajo iz stiske velike in so oprali oblačila svoja in jih pobelili v krvi Jagnjetovi.« (Razodetje 7:9, 14; Lukež 23:43) Ne, oni ne upajo na vnebovzetje. Upajo pa, da bodo preživeli tu, na zemlji. Da bi bili na to pripravljeni, morajo ostati duhovno budni. Kako lahko to storite tudi vi in preživite konec te stvarnosti?
Biti morate »oblečeni z oklepom vere in ljubezni ter za čelado imajoč upanje zveličanja« (1. Tesaloničanom 5:6-8). Zdaj je čas, da smo pozorni na Božjo preroško besedo, Biblijo. Ker čas mineva in se približuje konec te stvarnosti, prisluhnimo Pavlovemu nasvetu: »Prorokovanj ne zaničujte. Vse pa izkusite; kar je dobrega, ohranite.« (1. Tesaloničanom 5:20, 21) Jehovove priče vas vabijo v svoje kraljestvene dvorane, kjer boste lahko skupaj z njimi preučevali biblijske prerokbe in druge podrobnosti Božje navdihnjene besede.
Ko bosta vaše točno spoznanje in vera rasla, boste razločili izpolnjevanje namena Boga Jehova, da očisti vesolje svojih sovražnikov in spremeni zemljo v raj. Z vero ste lahko tudi vi med preživelimi velike stiske, ki bodo imeli prednost pričakati milijone, ki bodo obujeni v življenje na zemlji. In kako prijetno bo živeti pod Božjim kraljestvom, pod oblastjo Jezusa Kristusa in njegovih sokraljev, ki bodo ,vzeti . . . Gospodu naproti‘ z obuditvijo v nebeško življenje!
Kakšno je potemtakem resnično svetopisemsko upanje za ljudi na splošno? Ne vnebovzetje, ampak večno življenje na zemlji pod vladavino Božjega kraljestva.
[Slika na strani 7]
Preživeli velike stiske bodo prisrčno sprejeli obujene v življenje na rajski zemlji pod vladavino Jezusa in posameznikov, ,vzetih‘ v nebesa