Kraljestvo in upanje v vstajenje
»Rotim te torej pred Bogom in Kristusom Jezusom, ki bo sodil žive in mrtve, in pri prihodu njegovem in Kraljestvu njegovem.« (2. Timotejev 4:1)
1. Zakaj je upanje na vstajenje tako važno, če upoštevamo skupno število ljudi, ki so doslej živeli na zemlji, in kakšna vprašanja se pojavljajo?
OCENA o tem, koliko ljudi je kdaj živelo na zemlji, se giblje od 14 do 20 milijard ljudi. Vseeno, katera številka je točnejša, zanesljivi sta dve dejstvi: (1) Bog Jehova ve točno število ljudi, ki so živeli na zemlji, in on ima moč, vrniti v življenje kogarkoli bi izbral; (2) sedanje neprecedenčno število svetovnega prebivalstva, 4,4 milijarde ljudi, je očitno majhno v odnosu na skupno število vseh, ki so doslej živeli na zemlji. Neizbežno bomo zaključili, da je veliko večje število ljudi mrtvih in glede bodočega življenja odvisnih od upanja v vstajenje. Zakaj so umrli? In kakšno je upanje, da bodo sploh kdaj zopet živeli?
2. Kaj je rekel Peter o Kristusovem vstajenju in o tem, kako je on povezan z upanjem v vstajenje?
2 Apostol Peter je 36. leta rekel: »V resnici spoznavam, da Bog ne gleda na lice (osebo, EI), temveč v vsakem narodu mu je prijeten, kdor se ga boji in dela pravično. ... Tega (Jezusa Kristusa) je Bog obudil tretji dan in dal, da so ga videli, ne vse ljudstvo, nego priče, poprej izvoljene od Boga, mi, ki smo z njim jedli in pili, potem ko je bil vstal iz mrtvih. In on nam je ukazal, naj propovedujemo ljudstvu in pričamo, da je on od Boga postavljeni sodnik živih in mrtvih. Temu pričajo vsi preroki, da prejme po imenu njegovem odpuščenje grehov vsak, kdor veruje vanj.« (Dejanja apostolov 10:34–43)
3. a) Zakaj je umrlo toliko milijard ljudi? b) Pojasni, na kakšen način sta Kristusova smrt in vstajenje osnova upanja v vstajenje?
3 Razlog za to, da je milijarde ljudi mrtvih v grobovih, je greh, podedovan od prvega človeka, Adama. »Zatorej, kakor je po enem človeku prišel greh na svet in po grehu smrt, in je na vse ljudi prišla smrt. ... Po pregrehi enega (je) smrt kraljevala.« (Rimljanom 5:12, 17) Kristus je umrl, bil pa je »oživljen v duhu«. (1. Petrov 3:18) Z vero v njegovo prelito kri lahko »vsak« izmed »živih in mrtvih« dobi »odpuščanje grehov« in je rešen tiranske vladavine kralja smrti. Zato večina človeštva potrebuje vstajenje. Takole piše Pavel: »Ker je namreč po človeku (Adamu) smrt in po človeku (Jezusu) vstajenje mrtvih.« (1. Korinčanom 15:21, EI) Kristus je to potrdil, ko je rekel Marti: »Jaz sem vstajenje in življenje; kdor v mene veruje, bo živel, čeprav umre.« (Janez 11:25) Kristusova smrt in vstajenje je osnova za upanje v vstajenje.
»Prvo vstajenje«
4., 5. a) Kaj je napisal Janez o »prvem vstajenju« in kakšno moč in službo bodo dobili tisti, ki so deležni tega vstajenja? b) Kaj je rekel Jezus enajstim zvestim apostolom o njihovi bodoči službi?
4 Biblija pokaže, da »živim in mrtvim« ne bo sodil samo Kristus. V zvezi s tem je apostol Janez opisal navdihnjeno vizijo: »In videl sem prestole — nanje so sedli in dana jim je bila sodba — in duše obglavljenih zaradi pričevanja Jezusovega in zaradi Božje besede in tiste, ki niso molili zveri (satanove posvetne organizacije) in njene podobe in niso sprejeli znamenja na svoje čelo in na roko. In oživeli so ter kraljevali s Kristusom tisoč let ... — Blažen in svet, kdor je deležen prvega vstajenja. Nad temi druga smrt nima oblasti, ampak bodo duhovniki Božji in Kristusovi ter bodo kraljevali z njim tisoč let.« (Razodetje 20:4, 6, EI)
5 Prvi od teh bodočih kraljev in sodnikov, ki so umrli kot zveste priče Jezusa in njegovega Očeta Jehove, so bili enajsteri zvesti apostoli. Jezus jih v Lukežu 22:28–30 opisuje, kako bodo sedeli z njim na prestolih v njegovem Kraljestvu in »sodili dvanajst Izraelovih rodov (neduhovniške rodove, ki predstavljajo ostalo človeštvo)«.
6. Koliko sodnikov bo pomagalo Kristusu, ko bo sodil žive in mrtve, in kako se spremene ob vstajenju?
6 Drugi svetopisemski stavki pokažejo, da je ta edinstvena prednost — biti sokralji in sodniki s Kristusom v njegovem Kraljestvu — omejena na »malo čredo« 144 000 zvestih kristjanov, ki so »odkupljeni z zemlje« ali »odkupljeni izmed ljudi«. (Lukež 12:32; Razod. 14:1–4) Ti se odrekajo običajnega in naravnega upanja v večno življenje na zemlji, da bi bili ‚v vstajenju podobni Kristusu‘. (Rimljanom 6:5) O takšnih je Pavel še napisal: »Tako je tudi z vstajenjem mrtvih. Seje se v minljivosti, vstaja v neminljivosti, ... seje se v naravno telo, vstaja duhovno telo. ... Meso in kri ne moreta podedovati Božjega kraljestva. ... To umrljivo (si mora) nadeti neumrljivost.« (1. Korinčanom 15:42–53, EI)
7. Kaj govori omenjeni slovar o nesmrtnosti in kaj sta napisala o nebeškem upanju Pavel in Peter?
7 Zanimivo je, da Novi mednarodni slovar teologije Nove zaveze (The New International Dictionary of New Testament Theology) postavlja zamisel, da ima vsakdo nesmrtno dušo, na laž in pravi, da je nebiblijska. Takole piše: »Nesmrtnost ni sedanja lastnina vseh ljudi, temveč bodoča pridobitev kristjanov. Po 1. Korinčanom 15:42, 52 se samo z vstajenjem, ki jih preobrazi, oblečejo v nesmrtnost, ... ni nesmrtnosti brez predhodnega vstajenja.« Dejansko nagrada nesmrtnosti ni namenjena vsem kristjanom, temveč samo tistim, ki so deležni ‚zgodnjega vstajenja od mrtvih‘. Zanje je dediščina neminljiva in neoskrunjena in nevenljiva, shranjena v nebesih«. (Glej Rimljanom 8:20–22; Filipljanom 3:10, 11; 1. Petrov 1:3, 4)
Čas prvega ‚vstajenja‘
8. a) Kdaj se je začelo »prvo vstajenje« po Bibliji? b) Pojasni pomen besed iz 1. Tesaloničanom 4:14—17 in 1. Korinčanom 15:51, 52?
8 Sveto pismo povezuje »prvo vstajenje« s Kristusovim »prihodom« (grško: parousia). (1. Korinčanom 15:23) Apostol Pavel piše: »Kajti Gospod sam stopi doli iz nebes s poveljem, z glasom nadangela in s trobento Božjo, in mrtvi v Kristusu (začenši s prvim stoletjem do Kristusovega prihoda v duhovni tempelj leta 1918) vstanejo najprej.« Zatem govori Pavel, da bodo maziljeni kristjani, ki bodo doživeli »Gospodov prihod (parousia)« in ki bodo umrli potem, takoj obujeni in ‚vzeti v oblakih Gospodu naproti v nebo‘. (1. Tesaloničanom 4:14–17) Tem ni treba »spati« v grobovih in čakati na vstajenje, ker se ob smrti ‚spremenijo v hipu, v trenutku‘. (1. Korinčanom 15:51, 52)
9. a) Od kdaj je Kristus nevidno pričujoč? b) Kaj se je moralo v tem času zgoditi in zakaj se lahko maziljene kristjane, ki umrejo v času Kristusove parousie, imenuje »srečne«?
9 Dogodki, s katerimi se spolnjujejo biblijske prerokbe, opozarjajo, da je Kristus navzoč oziroma, da se je parousia pričela pomembnega 1914. leta. (Matevž 24:3, 7–14) Takrat je »kraljestvo sveta postalo kraljestvo Gospoda (Jehove) našega in njegovega Kristusa«. Po tem dogodku, ki je pretresel svet, je prišel ‚čas, določen, da se sodi mrtvim‘. To sojenje in nagrajevanje se je pričelo pri tistih, ki so deležni »prvega vstajenja« — od Kristusovega prihoda v tempelj. (Razodetje 11:15–18) Maziljeni kristjani, ki umirajo zvesti po vzpostavitvi Božjega Kraljestva, se označujejo za »srečne«. Zakaj? Ker so takoj obujeni, to pa jim omogoča, da takoj prevzamejo nove dolžnosti pri Jezusu Kristusu v nebesih. (Razodetje 14:13)
10. Zakaj je vstajenje 144 000 označeno kot »prvo vstajenje«?
10 »Prvo vstajenje« je primeren naziv za vstajenje vseh 144 000 maziljenih kristjanov, poklicanih, da vladajo s Kristusom v nebesih. Tako je zato, ker je to vstajenje dejansko časovno pred vstajenjem človeštva v življenje na zemlji, zato so 144 000 ‚prvenci Bogu in Jagnjetu‘. (Razodetje 14:1, 4; Jakob 1:18) To je zelo pomembna služba, ker nihče ne more ‚postati popoln‘ brez teh 144 000 duhovnikov, kraljev in sodnikov. (Hebrejcem 11:40b; Razodetje 22:1, 2) Razen tega to vstajenje prekaša vsako zemeljsko vstajenje, ker so 144 000 po vstajenju ‚podobni Kristusovemu‘, ker vstanejo v netrohljivo, nesmrtno življenje kot duhovni Božji sinovi. (Rimljanom 6:5)
Zemeljsko vstajenje
11. Katero vstajenje se še omenja v Razodetju, 20. poglavje?
11 Če je »prvo vstajenje«, je razumljivo, da je tudi drugo vstajenje. Ko je apostol Janez opisal, kaj se bo zgodilo v tisočletnem sodnem dnevu, omenja ga že prej v istem poglavju, je napisal:
»In videl sem mrtve, velike in male, stoječe pred prestolom, in knjige so se odprle; in druga se je odprla, ki je knjiga življenja. In sojeni so bili mrtvi po tem, kar je bilo pisano v knjigah, po delih svojih.« (Razodetje 20:12)
12., 13. a) Zakaj bi bilo nelogično reči, da ostali mrtvi ne bodo vstali do konca milenija? b) Kaj pomeni izraz »oživeti«, ki je zapisan v Razodetju 20:5? c) Kako se bo določilo, čigava imena bodo končno vpisana v »knjigo življenja«?
12 To so tisti mrtvi, ki so omenjeni že v peti vrsti istega poglavja kot »drugi mrtvi«, in za katere je rečeno, da ‚niso oživeli, dokler se ne izpolni tisoč let‘. To pa ne pomeni, da ne bodo vstali prej, preden se bo zaključil tisočletni dan sodbe, ker je tistim, ki bodo vstali »prvi«, dana ‚moč, da sodijo‘ in bodo »duhovniki« in »vladali kot kralji« s Kristusom »tisoč let«. (Razodetje 20:4–6) Koga bodo sodili in komu kraljevali in v čigavo korist bi bili duhovniki, če ‚ostali ali drugi mrtvi‘ ne bi vstali pred koncem milenija?
13 Zatorej vse kaže, da izraz »oživeti« pomeni stanje ob koncu dneva sodbe, ki bo dolg tisoč let. To pomeni, da ti ljudje »oživijo« tako, da postanejo popolni ljudje. Njihova življenja bodo enaka Adamovemu in Evinemu v Edenskem vrtu. Kako bo tedaj Jehova določil, čigava imena bodo vpisana v »knjigo življenja«? S pomočjo končne preskušnje človeštva. (Razodetje 20:7–10, 12, 15) Tiste, ki bodo v tej končni preskušnji ostali zvesti Bogu, bo Jehova ‚proglasil za pravične‘ in vstopili bodo v ‚slavno svobodo Božjih sinov‘ na zemlji. (Rimljanom 8:21, 33) Bog jim bo zagotovil večno življenje, toda ne takšno kot Adamu, ki ni prestal preskušnje in sta mu zato Božja keruba preprečila dostop do »drevesa življenja«. (1. Mojzesova 2:9; 3:22–24)
14. Zakaj bo vstajenje ljudi na zemlji v mileniju potekalo v boljših okoliščinah?
14 Ker bodo vsi »drugi mrtvi«, ki bodo obujeni v Kristusovi tisočletni vladavini, imeli priložnost, pokazati se vredne, da se njihova imena za večno vpišejo v Jehovino »knjigo življenja«, in sicer večnega življenja pod Božjim Kraljestvom, bodo vstali v boljših razmerah kot tistih nekaj ljudi, ki so bili obujeni v biblijskih časih, pa so ponovno umrli. (1. Kraljev 17:17–24; 2. Kraljev 4:17–37; 13:20, 21; Matevž 9:18, 23–26; Lukež 7:11–15; Janez 11:38–44; Dejanja apostolov 9:36–41; 20:7–12) Da bi dosegli »boljše vstajenje« pod kraljestvom ali Mesijevim »mestom«, so možje in žene starega časa ostali Jehovi zvesti do smrti. (Hebrejcem 11:10, 13, 14, 35)
Vstajenje in sodba
15., 16. a) Je sodni dan nekaj, česar se je treba bati? Pojasni odgovor? b) Kdo bo sodil in na osnovi česa?
15 Razbrali smo, da bodo »drugi mrtvi« vstali med milenijem in da se jih bo sodilo »po njih delih«. (Razodetje 20:12) Grozovit nauk o sodnem dnevu, ko bo vsakdo, ki je kdaj živel, moral odgovarjati za svoje grehe, ni osnovan na Bibliji. Iz povezanosti besedila je razvidno, da se bodo odprle Božje ‚knjige‘ ali knjige zakona in da se bo obujenim ljudem sodilo »po tem, kar je pisano v knjigah, po delih njihovih«, to je po tem, ali so poslušni ali neposlušni Božjim navodilom.
16 Kdo jih bo sodil? Apostol Pavel je pisal, da bo Jezus Kristus »sodil žive in mrtve« in istočasno je govoril o Kristusovem »razodetju in kraljestvu«. (2. Timotejev 4:1) 144 000 bodo sedeli med Kristusovim tisočletnim kraljestvom na »prestolih« kot njegovi sosodniki. (Lukež 22:28–30; Razodetje 20:4, 6) Pavel je pisal: »Ali pa ne veste, da bodo sveti sodili svet?« (1. Korinčanom 6:2)
17., 18. a) Ali tekst iz Janeza 5:29 nasprotuje Razodetju 20:12? Pojasni odgovor. b) V kakšnem smislu bodo nekateri »vstali k sodbi«?
17 V zvezi s tem, kar se bo dogajalo med njegovo tisočletno vladavino, ki je istočasno tudi tisočletni sodni dan, je Jezus izjavil: »Oče tudi nikogar ne sodi, temveč je vso sodbo predal Sinu. ... Ne čudite se temu; kajti pride ura, v kateri bodo vsi, ki so v grobeh, slišali njegov glas: in kateri so delali dobro, bodo vstali k življenju, kateri pa so delali hudo, bodo vstali k obsodbi.« (Janez 5:22–29, EI)
18 Ali te besede nasprotujejo Razodetju 20:12, kjer beremo, da se bo obujenim ‚sodilo po tem, kar je pisano v knjigah‘, ki pa se bodo ‚odprle‘ šele med milenijem? Nikakor. Jezusove besede iz petega poglavja Janezovega evangelija moramo razumeti v luči poznejše Janezove vizije. (Razodetje 1:1) Tisti, »ki so delali dobro«, in oni, »ki so delali hudo«, bodo med ‚obujenimi‘, ko se bo vsakemu posameznemu človeku »sodilo po delih«, ki jih bo delal po vstajenju. (Razodetje 20:13) Ko je Jezus »krst življenja« primerjal s ‚krstom sodbe‘ (grško: a.na’sta. sis kri.seos), je mislil na končni izid tega vstajenja. Tayerjev Grško-angleški slovar (Greek-English Lexicon) definira a.na’sta.sis kri’seos kot vstajenje, ki mu ‚sledi sodba‘. Človek ni obujen, da bi bil samodejno obsojen, temveč bo njegovemu vstajenju sledila sodba, s kakršno se bo obsodil, če ne bo delal tako, ‚kakor je napisano v knjigah‘, in tedaj njegovo ime ne bo ‚zapisano v knjigo življenja‘. Zatem bo umrl »druge smrti«, brez nadaljnjega upanja na vstajenje. (Razodetje 20:14, 15; 21:8)
19. (Stavek in pripomba) a) Kako je v francoskem prevodu Biblije preveden Janez 5:29 in kdaj šele se bo videlo, če je nekdo vstal »k življenju« ali »k obsodbi«? b) Ali »pravični« in »nepravični«, ki so omenjeni v Dejanjih apostolov 24:15, dobivajo vsak zase že z vstajenjem »vstajenje življenja« in »vstajenje sodbe«? Pojasni odgovor.
19 Zanimivo je upoštevati, da se v francoskem Ekumenskem slovarju, ki ga je objavila skupina katoliških in protestantskih biblijskih učenjakov, prevaja Janez 5:29 takole: »Ki so delali dobro, bodo izšli na vstajenje, ki vodi v življenje; tisti pa, ki so delali hudo na vstajenje, ki vodi do sodbe.« Šele tedaj, ko bo jasen končni izid vstajenja nekega človeka, se bo vedelo, če je bilo njegovo vstajenje »k življenju« ali vstajenje »k obsodbi«.a
20. a) Kdo bo moral piti »vodo življenja« in zakaj? b) Katero vprašanje bo obravnaval naslednji članek?
20 Tako obujeni kot »velika množica« preživelih v »veliki stiski«, ki se naglo približuje, bodo morali piti »vodo življenja«, to je, hvaležno sprejeti Kristusovo odkupno žrtev in vse druge Jehovine priprave za osvoboditev človeštva greha in smrti. (Razodetje 7:9, 10, 14, 17; 22:1, 2) Te priprave bo med tisočletnim Kraljestvom upravljal Kristus in njegovih 144 000 duhovnikov in sodnikov. Vprašanje pa je, ali bodo vsi mrtvi, tudi žrtve prihajajoče »velike stiske«, ponovno prišli k obsodbi? O tem bo govoril naslednji članek.
[Podčrtna opomba]
a Tiste, ki »vstanejo k življenju« ali »k sodbi«, se ne bi smelo istovetiti s »pravičnimi« in »nepravičnimi«, ki jih je v Dejanjih apostolov 24:15 omenil Pavel. Pavel govori o stališču ljudi ob vstajenju, ki temelji na obnašanju pred njihovo smrtjo. »Pravični« bodo naprej pravično živeli, tako da bodo poslušali vse, kar je zapisano v »knjigah«. Drugače se bo lahko njihovo vstajenje spremenilo v »vstajenje k obsodbi«. Če pa bi se »nepravični« pokesali, sprejeli Kristusovo odkupno žrtev in poslušali, kar je napisano v »knjigah«, se bo lahko njihovo vstajenje pokazalo kot »vstajenje življenja«.
PREGLED VPRAŠANJ
◻ Na kakšen način je Kristus »vstajenje in življenje«?
◻ Kdo je deležen »prvega vstajenja« in v katerih dejavnostih bodo pomagali kralju Kristusu Jezusu?
◻ Zakaj je izraz »prvo vstajenje« primeren?
◻ Kako »oživijo« »drugi mrtvi« po mileniju in v katerem pogledu je njihovo vstajenje boljše od vstajenja ljudi v biblijskih časih?
◻ Na osnovi česa bodo obujeni sojeni in kaj potrebujejo, da bi bili osvobojeni greha in smrti?
[Poudarjeno besedilo na strani 13]
»Nesmrtnost ni sedanja lastnina vseh ljudi, temveč bodoča pridobitev kristjanov, ... ni nesmrtnosti brez predhodnega vstajenja.« — The New International Dictionary of New Testament Theology.