Nam naš odnos z Bogom pomaga sedaj?
»Blizu je Jehova vsem, ki ga kličejo ... vpitje njih sliši in jih rešuje.« (Psalm 145:18, 19)
1., 2. Kako nam Davidove besede pokazujejo, v kakšni dobri situaciji je človek, ki je z Bogom v pristnem odnosu?
KRALJ DAVID, ki je bil pravtako prerok, je govoril o sreči tistih, ki jim Bog računa ‚pravičnost, ne glede na dela‘, rekoč: »Blagor mu, komur so odpuščeni prestopki, čigar greh je prikrit. Blagor človeku, ki mu Jehova ne všteva krivice in čigar duh nima v sebi zvijače.« (Rim. 4:6—8; Psalm 32:1, 2) Takšnemu človeku so odpuščeni njegovi grehi — v Božjih očeh je čist. Jehova ga sprejema kot dobrega prijatelja, na njega gleda, kot da je brez nepravičnosti, ker nepravičnost povzroči, da smo ločeni od Boga.
2 David je omenil, da je lepo imeti takšen položaj pri Bogu, in je nadaljeval: »Slavi, duša moja, Jehovo in ne pozabi vseh dobrot njegovih! Ki ti odpušča vse krivice tvoje, ki ozdravlja vse bolezni tvoje, ki otimlje iz jame življenje tvoje, ki te venča z milostjo in usmiljenjem, ki napolnjuje z vsem dobrim usta tvoja, da se kakor orlu ponavlja mladost tvoja.« (Ps. 103:2—5)
BOŽJI PRIJATELJI
3. a) Pod kakšnimi pogoji je dovoljeno tistim, katerih grehi so po Kristusovi žrtvi odpuščeni, da se obrnejo k Bogu? b) Kako lahko posameznik ohrani ta položaj?
3 Takšen človek lahko kliče Boga kot Očeta. (Mat. 6:9) Če zaide na kriva pota in greši, kakor delajo vsi nepopolni ljudje, lahko — ko spozna, da je grešil, prosi Boga za odpuščanje in čistost, s tem da ohrani pravilni položaj. Apostol Janez je pisal o tem: »Ako pravimo, da nimamo greha, sami sebe slepimo, in resnice ni v nas. Če pripoznavamo grehe svoje, je zvest in pravičen, da nam odpusti grehe in nas očisti sleherne krivice.« (1. Jan. 1:8, 9)
4. Kako je Kristus prikazal svojo pristnost s tistimi, ki so njegovi učenci?
4 Kako bo pristen odnos z Bogom v vsakdanjem življenju ‚napolnjeval tvoje življenje z dobrim‘? Kako izgleda takšen odnos? Jezus je razodel, v kakšnem odnosu je bil s svojimi zvestimi apostoli, ko jim je rekel: »Ne imenujem vas več hlapcev, ker hlapec ne ve, kaj dela gospodar njegov; toda vas sem imenoval prijatelje, ker sem vam oznanil vse, kar sem slišal od Očeta svojega.« (Jan. 15:15) Še več, on se jih »ne sramuje imenovati jih ‚brate‘«. (Hebr. 2:11) Res je, da govori Biblija o kristjanih kot o Božjih in Kristusovih hlapcih, toda v Bibliji se pogosto uporabljajo ljudski izrazi, to je, nam znani izrazi, da bi se nam pojasnile neke stvari. Tako je zaradi naše nepopolnosti in včasih tudi zaradi naše nezrelosti v krščanskem spoznanju in razumevanju. (Primerjaj z Rimljanom 6:19; 1. Kor. 3:1, 2; glej tudi Lukež 17:7—10.) Čeprav je torej uporabljena beseda »hlapec«, nas Jezus Kristus dejansko bolj ljubi kakor je kdajkoli kakšen gospodar ljubil svojega hlapca, in želi, da smo prepričani, da nas ima za svoje prijatelje.
5. Kako je Jezus razodel, da Bog ljubi tiste, ki ljubijo njega in da je z njimi v prisrčnem odnosu?
5 Jezus je poudaril, da je tudi Bog enako prisrčen s tistimi, ki prihajajo h Kristusu, ko je rekel: »Če me kdo ljubi, bo izpolnjeval besedo mojo, in Oče moj ga bo ljubil, in k njemu pridemo in prebivališče si napravimo pri njem.« (Jan. 14:23) Le kakšen zaupnejši odnos bi si še kdo želel? (Primerjaj Razodetje 3:20.) Zatem, ko je svojim učencem rekel, da odhaja od njih, da bi bil z Očetom, je Jezus pokazal, da jim je Bog bliže, kakor si lahko zamislijo, ko je rekel: »In tisti dan me ne boste ničesar vpraševali. Resnično, resnično vam pravim: Karkoli boste Očeta prosili, da vam v imenu mojem. Doslej niste ničesar prosili v imenu mojem. Prosite in prejmete, da bo radost vaša dopolnjena. To sem vam povedal v prilikah; ali pride ura, ko vam ne bom več govoril v prilikah, temveč vam bom odkrito oznanjeval o Očetu. Tisti dan boste v imenu mojem prosili; in ne pravim vam, da bom jaz prosil Očeta za vas. Zakaj Oče sam vas ljubi, ker ste vi mene ljubili in ste verovali, da sem jaz izšel od Boga (kot zastopnik).« (Jan. 16:23—27)
PRAVO VARSTVO ZAŠČITA PRED DELANJEM KRIVICE
6., 7. a) Ali res Bog zavaja kogarkoli v greh? b) Kako postavlja »stražo« in nas »varuje«?
6 Tisti, ki je z Bogom v zaupnem odnosu, bo gotovo zaščiten pred tem, da bi zašel v zlo. Jezus je rekel, da bi morali moliti k Bogu: »In ne vpelji nas v izkušnjavo, temveč reši nas zlega.« (Mat. 6:13) Ta molitev je podobna psalmistovi: »Postavi Jehova, stražo ustom mojim, čuvaj vrata ustnic mojih. Ne daj, da se mi nagne srce k hudobni reči.« (Ps. 141:3, 4)
7 Čeprav je dopustil, da se Kristus sooči s skušnjavami — kar je povsem normalno za vse ljudi — Bog, nikogar ne izkuša s hudobnimi stvarmi. (Jak. 1:13) Nasprotno tudi ne bo silil neke osebe, da si ne bi izbrala slabe smeri. Namesto tega Bog zaščiti osebo, ki je z njim v prisrčnem odnosu tako, da ji odpre oči, da jasno in ostro vidi, v kakšni nevarnosti je, kadar nastopijo preizkušnje in stiske. Nad njo ‚postavi stražo in jo varuje‘. Človek, ki je združen z Bogom, dobiva močne svarilne signale, ki naj bi ga opozorili na nevarnost.
8. Kako Bog odgovarja na molitev: »Ne vpelji nas v skušnjavo«?
8 Na primer človek, ki je v skušnjavi, da bi kaj ukradel ali koga obrekoval, se takoj spomni določenih opozorilnih dejstev: slab postopek bo vplival ali poškodoval njegov dober odnos z Bogom; takšna dela so proti postavi ljubezni in povzročajo sramoto Božjemu in Kristusovemu dobremu imenu, ker kristjani trdijo, da so njuni zastopniki. Če se takšna oseba prepusti nepravilnim željam, bo osramotila in razžalostila tudi sebe in nje, ki jo ljubijo in okrnila bo ugled krščanske skupščine, katere član je. Takšen posameznik bo hudo ranil svojo dobro vest, za katero je prosil, ko je pričel verovati v Kristusovo odkupno žrtev za grehe. Te opozorilne misli se pojavljajo, ker kristjani vedno berejo Biblijo in zato, ker jih spodbuja duh Božji, ali včasih tudi neki brat v veri. Odvrnilo ga bo, da se ne bo prepustil strmoglavemu padanju v telesne želje, kar bi se zgodilo z osebo, ki ni zaščitena z dobrim odnosom z Bogom. (Primerjaj s Pregovori 7:22, 23 in Davidovimi izkušnjami iz 1. Samuelove 25:32—35.)
SVOBODA MIŠLJENJA IN GOVORA
9. Kako se pokazuje moč Božje besede, če opazujemo narode, ki se imenujejo »krščanski«?
9 Pomembni blagoslov, ki izhaja iz pravega odnosa z Bogom, je velika svoboda mišljenja in govora. Kot dokaz za moč Božje besede v tej zadevi lahko vzamemo narode, ki se imenujejo »krščanski«. Čeprav niso bili nikoli v pristnem odnosu z Bogom, so na splošno v preteklih dveh stoletjih dovolili svobodno širjenje Božje besede. Biblija je postala družinska knjiga in čeprav jo mnogi sedaj zavračajo, so bili ljudje, celo na vodilnih položajih, ki so poskušali slediti biblijskim moralnim načelom. Tako se je pospeševala svoboda mišljenja in govora in človeka se je osvobodilo okovov religioznih tradicij in praznoverja mračnega srednjega veka. V sorazmerju z razširjenostjo Biblije v teh deželah se je izboljšal življenjski standard ljudi.
10. a) Kako daleč v razumevanje Boga so prišli znanstveniki in drugi, ki preučujejo čudovito stvarstvo? b) Kaj mora delati človek, ki si zares želi zaupen odnos z Bogom?
10 Če je že samo takšno priložnostno druženje z Bogom po njegovi besedi prineslo prosvetljenost in boljše življenje, koliko večjo korist v življenju imajo ljudje, ki resno berejo Biblijo in se ji pustijo voditi. Patriarh Job poudarja, da je potrebno več kot samo površno poznavanje Boga. Zatem, ko se je skliceval na nekatera čudovita dejstva v stvarstvu, ki jih lahko znanstveniki razumejo in pojasnijo edino po obsežnem raziskovalnem delu, pravi: »Glej, to so obrobki njegovega (Jehovinega) delovanja! Le šepet, ki ga slišimo o njem.« (EI) Pozneje poudarja Job, da zahteva resnična modrost od nas več kakor samo to, da spoznamo »obrobke njegovih dejanj« — več od znanstvenih dejstev. Spoznati moramo popolnost Božje osebnosti in se ga bati kot Tistega, ki ohranja pravilna načela in tem načelom tudi sledi. Ta modrost se lahko doseže samo s preučevanjem Njegove Besede. Job pravi: »Glej, strah Jehovin je modrost, in ogibati se hudega je razumnost.« (Job 26:14, EI; 28:28) Psalmist je pisal tistim, ki želijo doseči s preiskovanjem Biblije zaupen odnos z Bogom: »Blagor mu, kogar izvoliš in pripuščaš, da se ti bliža, da prebiva v vežah tvojih! Nasitimo se z dobroto hiše tvoje, s svetimi rečmi tvojega svetišča.« (Ps. 65:4)
KDO LAHKO UŽIVA PRISRČNOST Z BOGOM?
11., 12. Kakšno osebo bo Bog sprejel v zaupen, prijateljski odnos?
11 Zato bo odnos, s katerim Bog priznava posameznika za svojega prijatelja, imel neskončno velike in trajne blagoslove. Tisti, ki ga Bog izbere za takšen zaupen odnos z njim, je opisan v Psalmu 15:
»Jehova, kdo bo prebival v tvojem šotoru,
kdo bo stanoval pri tvoji sveti gori?
Kdor hodi brez madeža in dela pravično
in prav misli v svojem srcu
in ne obrekuje s svojim jezikom;
kdor svojemu bližnjemu nič hudega ne stori
in ne zasramuje svojega soseda;
kdor ničvredneža ne ceni,
časti pa tiste, ki se bojé Jehove;
kdor tudi sebi v škodo prisege ne spreminja,
svojega denarja ne posoja oderuško
in zoper nedolžnega ne sprejema podkupnine.
Kdor tako dela, ne bo nikoli omahnil.« (Ps. 15:1—5, EI)
12 Samo takšna oseba se lahko začne bati Boga in ga resnično spozna. Takšen Božji prijatelj se sooča z enakimi splošnimi problemi, s katerimi se srečuje vsak drugi, vendar ni brez pomoči.
POMOČ V BOLEZNIH
13. Kaj dela Bog za kristjana, ki je težko bolan, in kako gledajo kristjani na vzdržljivost, ki jo zahteva bolezen?
13 Kristjan lahko hudo zboli. Pogosto lahko telesna bolezen neugodno vpliva na duhovno zdravje. Med boleznijo je težko ohraniti ravnotežje. Bog z bolnikom globoko sočustvuje. Še več. On mu pomaga. Psalmist pravi: »Jehova mu pomore na bolniški postelji, v njegovi bolezni odvzame njegovo slabost.« (Ps. 41:3, EI) Bog ne obljublja, da bo njegov služabnik v vsakem primeru povsem ozdravel, toda kristjanu zagotavlja, da bo ob njem in mu naredi bolezen znosno. Psalmistove besede spominjajo na negovalko, ki stalno skrbi za bolnika, tako da mu ni neudobno, ali na starše, ki ljubeče skrbijo za svojega bolnega otroka, skrbijo za njegovo udobnost in menjujejo posteljnino, tako da se otrok počuti osvežen in veder. Če je to najbolje za posameznika, ga Bog lahko dvigne z bolniške postelje in ozdravi. Toda tudi če si ne opomore od bolezni, Bog naredi vse, kar mu bo koristilo. (Rim. 8:28) Duhovno postaja močnejši in prenaša bolezen, nanjo gleda kot na neko vrsto vzgojnega ukrepa, ki ga oblikuje, da postane močnejši, obzirnejši in bolj sočuten kristjan. Spominja se, da je Kristus trpel. Jezusove izkušnje koristijo njemu in nam. Bog ni zapustil Jezusa, temveč ga je nagradil za njegovo potrpežljivo prenašanje. (Hebr. 4:15; 5:8, 9)
POMOČ V PREGANJANJIH
14. Mar naj bomo presenečeni, ko pridejo preizkušnje in kakšno zagotovilo imamo glede pomoči?
14 Ker kristjan zastopa biblijska temeljna načela, lahko naleti na nasprotovanje in celo preganjanje. To se je zgodilo Davidu, ki ga je Savel lovil kot žival, izdajali so ga prijatelji in proti njemu so se zarotili lastni sinovi, ko je bil bolan. (1. Sam. 24:2; Ps. 41:9; 2. Sam. 15:31; 1. Kralj. 1:1, 5) Navzlic temu je pisal iz lastnih izkušenj: »Kajti on (Jehova) me skrije v koči svoji ob dnevu nesreče, prikrije me v skrivališču šatora svojega.« »Kajti oče moj in mati moja sta me zapustila, Jehova pa me k sebi privije.« (Preg. 27:5, 10)
BREZ STRAHU V GOSPODARSKEM POGLEDU
15. Zakaj se kristjanu ni treba bati, da bi mu manjkale osnovne stvari v življenju?
15 Celo gospodarska situacija ne bi smela kristjana preveč skrbeti. Apostol Pavel je pisal: »Življenje vaše bodi brez lakomnosti; zadovoljni bodite s tem, kar imate; kajti on je rekel: ‚Ne odtegnem se ti in ne zapustim te‘. Tako da lahko smelo govorimo: ‚Jehova mi je pomočnik, ne bom se bal; kaj mi bo storil človek?‘« (Hebr. 13:5, 6) Tudi David je rekel: »Kateri iščejo Jehovo, ne pogrešajo nobene dobrote.« Ponovno je rekel: »Mlad sem bil in sem se postaral, a nisem videl pravičnika zapuščenega, ne otrok njegovih prositi kruha.« (Ps. 34:10; 37:25)
MIR IN RADOST, KI IZHAJATA IZ POMOČI DRUGIM
16. Naštej nekaj najdragocenejših koristi, ki jih ima kristjan od dobrega odnosa z Bogom?
16 Ena največjih prednosti zaupnega odnosa z Bogom je duševni mir in svoboda pred strahom zaradi tega, kar še pride nad svet in na posameznika. Kristjan, ki je občutil Božjo ljubečo skrb in zaščito, ki jo daje tistim, ki so z njim v pravem odnosu, ima sigurno upanje, da se bo stanje izboljšalo. Po Božji obljubi pričakuje nova nebesa in novo zemljo, kjer bo vladala pravičnost. (2. Petr. 3:13) Upa, da bo, celo če bi moral umreti, obujen v pravični novi ureditvi. (Dej. ap. 24:15) Dnevno občuti dokaz tega, kar je rekel Pavel iz lastnih izkušenj: »In mir Božji, ki presega ves razum, bo čuval in ohranil srca vaša in misli vaše v Kristusu Jezusu.« (Filip. 4:7)
17. Kakšno nadaljnjo radost lahko občuti kristjan zaradi pristnega odnosa z Bogom?
17 Ker kristjan uživa takšen prednostni odnos, lahko pomaga drugim spoznati te stvari. Ni večje radosti, kakor pomagati drugim spoznati Božje resnice in da pridejo v dober odnos z Jehovo in njegovim Sinom. Zato Jehovine priče obiskujejo ljudi v njihovih domovih po vsej Zemlji; govorijo jim o »dobri vesti« in jih ponovno obiskujejo, da bi z njimi preučevali Biblijo. Zato se, kadar se novi pridružijo krščanski skupščini, veselijo, ker dobro poznajo Očeta in tistega, ki ga je on poslal, Jezusa Kristusa. Za vse takšne pomeni to »večno življenje«. (Jan. 17:3)
[Slika na strani 11]
Bog ščiti osebe, ki so z njim v prisrčnem odnosu, tako da jim odpre oči, da jasno vidijo, v kakšni nevarnosti so.
[Slika na strani 13]
Kakor starši prijazno skrbijo za bolnega otroka, tako deluje Bog v korist bolnih kristjanov.