Stvarnik zelo skrbi zate
»Bog ne gleda na lice, temveč v vsakem narodu mu je prijeten, kdor se ga boji in dela pravično.« — Dej. ap. 10:34, 35.
1. Kako velika je Božja ljubezen in kaj si zato težko predstavljamo?
BOG, Najvišji, je že pokazal nenadkriljivo ljubezen do človeštva. Da bi se lahko spravili z Jehovo in večno živeli v popolnosti, je Bog uredil stvari tako, da je umrl njegov edinorojeni Sin, čeprav ga je globoko ljubil (Jan. 3:16; Rim. 5:6—8). Če to upoštevamo, si skoraj ne moremo predstavljati, da bi Bog gledal na ljudi kot na množico »brezosebnih« stvarjenj ali da bi izbral samo določeno skupino, ki bi ji izkazoval svojo milost, ostale pa bi enostavno ignoriral, mar ne?
2. Kako gleda Jehova na posameznika?
2 To se nikakor ne bi moglo zgoditi! Bog gleda na vsakega človeka kot na posameznika. On želi, »da se rešijo vsi ljudje in pridejo do spoznanja resnice« (1. Tim. 2:4). Ko je videl apostol Peter, da Bog sprejema tudi pogane, je vzkliknil: »V resnici spoznavam, da Bog ne gleda na lice, temveč v vsakem narodu mu je (posameznik) prijeten, kdor se ga boji in dela pravično.« (Dej. ap. 10:34, 35)
3. Zakaj smo lahko prepričani, da bo pod Kristusovo kraljevsko oblastjo pozornost posvečena vsakemu posamezniku?
3 Bog je poslal Jezusa Kristusa, da bi dal odgovarjajočo odkupnino za vse (1. Tim. 2:6). »Okusil je smrt za vsakega«, da bi odkupil ves človeški rod (Hebr. 2:9). Ali bi bilo tedaj razumno, da bi se Božji Sin v tej zadevi obnašal ravnodušno in rekel: »Dal sem kri za vsakogar, toda kaj le pomeni ena oseba. Vseeno mi je, če izgubi življenje ali ne.« Nikakor! Pod njegovim Kraljestvom bo pozornost posvečena vsakemu posamezniku, za katerega bo uporabljena njegova žrtev, in nudila se mu bo priložnost za življenje.
4. Kaj izvemo iz Biblije o stanovitnosti Božje ljubezni?
4 Zato je Jehova vedno voljan in pripravljen nuditi pomoč in izkazovati ljubezen vsakomur, ki vanj veruje. Moč in stanovitnost njegove ljubezni pa je mnogo večja, kakor jo mi lahko izkazujemo drugim. Upoštevajmo Božjo ljubezen do Abrahama, Izaka in Jakoba, ki so bili nepopolni ljudje, toda služili so Mu z vsem srcem. Stoletja pozneje je bila Jehovina ljubezen močna kakor vedno. Mojzes je rekel izraelskemu narodu: »Vendar se je samo k tvojim očetom milo nagnil Jehova, da bi jih ljubil.« (5. Moj. 10:15) Zaradi te ljubezni je stoletja prenašal trmoglavost tega ljudstva. (Mal. 3:6)
5. Ali želi Jehova pokazati ljubezen le nekaterim izbrancem?
5 Prav tako velika in trajna je Jehovina ljubezen do tistih, ki Mu danes služijo. On takorekoč išče priložnosti, da bi bil »povezan« z vsakomer, ki ga iskreno in v resnici kliče. V Bibliji piše: »Zakaj oči Jehovine gledajo po vsej Zemlji, da se izkaže močnega pri teh, katerih srce je nerazdeljeno proti njemu.« (2. Letop. 16:9) »Ušesa njegova (so obrnjena) k njih molitvam.« (1. Petr. 3:12)
6. Kaj kaže, da Bog ne išče napak?
6 Ko Jehova opazuje Zemljo in vidi mnogo trpljenja, ki ga ljudje prenašajo, globoko čuti z njimi. Pomagati želi vsakemu posamezniku. Čeprav ne ‚zapira oči‘ pred prestopi, v prvi vrsti išče dobre strani pri ljudeh, ne pa njihove napake. Psalmist je rekel: »Ako boš gledal na krivice, Jehova, Gospod, kdo more obstati?« Ne, temveč Jehova se spominja, da smo »prah«, ko nas opazuje. (Ps. 130:3; 103:14)
7., 8. a) Kako je Jezus pokazal, da resnično želi pomagati ljudem? b) K čemu bi nas morali spodbuditi Jehovini in Kristusovi nežni občutki do ljudi?
7 Ko je bil Božji Sin na Zemlji, je želel svojo moč uporabljati v pomoč ljudem. Ko mu je neki gobavec rekel: »‚Če hočeš, me moreš očistiti,‘« je Jezus rekel: »‚Hočem, bodi očiščen!‘« Tako ga je Jezus ozdravil. (Marko 1:40, 41)
8 Sočutni Jezus je zdravil ljudi, ki so pri njem iskali pomoči. Tudi danes kažeta Bog Jehova in njegov Sin na isti način zanimanje in ljubezen vsakomur, ki postoji med vsakdanjimi življenjskimi opravili in posveti pozornost »dobri vesti« o Božjem namenu. Morda prav sedaj resno preiskuješ Božjo besedo in zbiraš znanje o Bogu? Če je tako, je to že samo po sebi dokaz, da se On zate zanima. Zakaj lahko to z gotovostjo rečemo?
9. Kaj stori Jehova za tistega, ki njegovo besedo iskreno preiskuje?
9 Ta trditev je resnična, ker Bog vidi nekaj dobrega v srcu vsakogar, ki iskreno preiskuje njegovo besedo. Rezultat tega pa je, da daje temu človeku razumevanje. Jezus je rekel: »Nihče ne more priti k meni, če ga ne vleče Oče, ki me je poslal.« (Jan. 6:44) Brez Božjega duha ne moreš razumeti Božjega namena. Če spoznavaš Božji namen, si lahko prepričan, da ti on že pomaga.
BOŽJE CENJENJE — ZGLED ZA NAS
10. Kaj pokaže, da Jehova ceni svoje služabnike?
10 S tem da se odzove tvojemu trudu, da bi razumel Božji namen, kaže v odnosu do tebe še eno dobro lastnost. Ta lastnost je cenjenje. Nedvomno ceniš mnoge stvari, ki jih drugi delajo zate, in gotovo se jim zahvališ z besedami ali kako drugače. Toda cenjenje, ki ga čutijo ljudje, ni tako globoko in iskreno kakor Božje cenjenje, izkazano tistim, ki verujejo vanj in spoštujejo njegovo besedo. On se jih veseli. Jezus je rekel, da nastane veselje v nebesih, kadar se kak grešnik pokesa ali odstopi od slabih navad, da bi ugajal Bogu (Lukež 15:10). Zato je rekel Jezus, da človek, ki bo dal samo kozarec vode nekomu, ki ga priznava za Božjega služabnika, ne bo ostal nenagrajen (Mat. 10:42). Jehova opazi in ceni tistega, ki spoštuje njegovo ime in prijazno ravna z njegovim ljudstvom. Srce ga vleče k temu človeku in pomaga mu.
11. Kako se iz Marka 14:3—9 vidi, da je Jezus cenil dobra dela?
11 Ko je neka žena vstopila v hišo, v kateri je Jezus jedel, in zlila dišeče olje na njegovo glavo, je Jezus pokazal, da to ceni in rekel: »Resnično pa vam pravim: Kjerkoli po vsem svetu se bo oznanjal ta evangelij, povedalo se bo tudi to, kar je ona storila, njej v spomin.« Njegove besede so se uresničile: dobro dejanje te žene, čeprav majhno, je zapisano v Svetem pismu in tako priteguje pozornost milijonov ljudi. (Marko 14:3—9)
12. Kako naj bi na nas vplivalo cenjenje Očeta in Sina?
12 V povračilo bi morali ceniti Božjo ljubezen, ker nam pomaga spoznati njegov namen in daje priložnost dobiti večno življenje. Hvaležni naj bi bili, da se je Bogu zdelo potrebno dopustiti, da smo postali kakor ljudje, ki jim je Pavel oznanjeval v Antiohiji, v Mali Aziji. Tam so nasprotovali resnici nekateri Hebrejci, ki so trdili, da služijo Bogu. Toda v poročilu piše tudi: »Ko so pa pogani to slišali (možnost, da jih Bog sprejme), so se veselili in slavili besedo Gospodovo; in sprejeli so vero, kolikor jih je bilo odločenih za večno življenje.« (Dej ap. 13:48) Ti ljudje so cenili Božjo ljubezen. To cenjenje jim je pomagalo, da so postali takšni ljudje, ki jih je Bog rad sprejel
TISTI, KI POSLUŠA MOLITEV
13. Po kom se morajo usmeriti molitve k Bogu in zakaj se nam ni treba bati, da bi nas ne slišal?
13 Sedaj vemo, da nam je Bog posredoval svoj namen. Ali lahko tudi mi posredujemo Bogu naše najbolj skrite misli in iskrene želje? Da. To lahko storimo v molitvi. Ni se nam treba bati, da nas Bog ne bi poslušal. Njegova edina zahteva je: iskreno srce in priznavanje, da smo grešniki in da potrebujemo pomoč. Tistemu, ki ga kliče na pomoč, bo pokazal, kaj naj stori. Takšen človek bo spoznal, da morajo biti molitve usmerjene Bogu po Jezusu Kristusu, od Boga postavljenem velikem duhovniku. Apostol je pisal: »Nimamo velikega duhovnika, ki bi ne mogel z nami čutiti slabosti naših, ampak izkušan je v vsem kakor mi, a brez greha. Bližajmo se torej s srčno zaupnostjo prestolu milosti, da dobimo usmiljenje in najdemo milost za pravočasno pomoč« (Hebr. 4:15, 16).
14.–16. Za kaj lahko prosimo in zakaj?
14 Za kaj je prav moliti? Za vse, kar lahko vpliva na naš odnos z Bogom in na naše duhovno stanje. Apostol Janez je rekel: »Sliši (nas), ako kaj prosimo po volji njegovi« (1. Jan. 5:14).
15 Prositi v skladu z »njegovo voljo« bi pomenilo, da ne molimo za stvari, ki služijo izključno sebičnim interesom, kakor so: bogastvo, višji položaj od drugih, maščevanje, sebično uživanje in podobno. Toda neporočena oseba lahko prosi Boga za pomoč, da bi našla primernega zakonskega partnerja ali da postane v življenju uravnovešena in koristna, dokler živi sama in takšnega partnerja ne najde. Zakonski partnerji lahko prosijo v molitvi za otroke ali za modrost pri vzgoji otrok. Poznamo na primer Ano, ki je prosila Boga, da bi dobila otroka, in Samsonove starše, ki sta iskala nasvet, kako vzgojiti sina (1. Sam. 1:10—17; Sodn. 13:8—14). Prosimo lahko tudi za to, da bi bila naša družina složna in da bi Bog blagoslovil naš trud za srečen zakon. Celo sprememba kraja bivanja ali zaposlitve je lahko razlog za molitev, ker lahko to gospodarsko ali duhovno vpliva na družino.
16 Takšne stvari, čeprav so zelo osebne, odločno vplivajo na naše življenje in zahtevajo spremembe, pri katerih potrebujemo Božjo modrost. Bog se zanima za nas in rad sliši takšne molitve. Karkoli bi bilo — najvažnejši faktor naj bo želja, da ugotovimo, kakšna je Božja volja in jo izvršujemo. Seveda živi vsak človek pod okoliščinami, ki se od drugih razlikujejo, in te bodo vsekakor vplivale na vsebino molitev.
17. Kakšno zagotovilo nam je dano v Psalmu 32:8 glede Božjega odgovora na molitve?
17 Od Boga lahko zanesljivo pričakujemo odgovor v obliki modrega kažipota, prilagojenega posebnim razmeram posameznika. Bog obljublja: »Jaz ti dam razumnost in kazal ti bom, po kateri poti naj hodiš; svetoval ti bom, v te upirajoč svoje oko« (Ps. 32:8).
18. Kaj vse mora nekdo storili v skladu z molitvijo?
18 Oseba, ki moli, mora biti seveda dosledna in postopati v skladu z molitvijo. Najprej mora v Bibliji poiskati nasvet za svoj problem. Psalmist je rekel v zvezi s tem: »Iz vsega srca kličem, usliši me, o Jehova! hraniti hočem tvoje postave« (Ps. 119:145). Ker je Bog vnaprej poznal naše probleme, je poskrbel, da so se nasveti v zvezi z vsemi človeškimi problemi zapisali v njegovo navdihnjeno besedo. Lahko se tudi posvetuješ z drugimi, ki ti lahko pomagajo spoznati, kaj pravi Biblija v zvezi z določeno stvarjo. Lahko jih tudi prosiš, naj molijo zate. V molitvi moraš vztrajati, vse dokler ne postane jasno, po kateri poti je modro iti. Če ne boš storil tako, ne boš Bogu pokazal, da veruješ ali da se resno zanimaš, da bi dobil odgovor od njega. To je bil pouk v Jezusovi priliki o vdovi, ki je vztrajno prosila sodnika za pravico, dokler je končno ni dobila — Luk. 18:1—8; Jak. 1:5—8.
19. Kako lahko neki človek bolje spozna Boga?
19 Oseba, ki moli in postopa v veri v Boga, je lahko prepričana, da jo bo Jehova vodil po poti, ki je zanjo najbolj koristna. Resnično bo spoznala Boga, ki obljublja: »Skrivnost Jehovina je očitna njim, ki se ga boje« (Ps. 25:14). Zveza z Jehovo bo zanjo postala resničnost in razumela bo, kako »hoditi z Bogom« in da jo Bog podpira, vodi in ljubi. Strah pred Bogom, ki je v Psalmu omenjen, ni boleč strah, temveč zdravo strahospoštovanje do Boga. Če ljubiš Boga, mu boš želel povedati svoje probleme in se ne boš bal, da bi te zavrnil ali odvrgel. O takšnem strahu je pisal apostol Janez: »Popolna ljubezen izganja strah, ker strah povzroča trpljenje« (1. Jan. 4:18).
20. Zakaj naj se ne bojimo in povemo Jehovi vsak problem?
20 Nikoli se ti ni treba bati ali oklevati, da ne bi povedal Jehovi najbolj skrite stvari, pa kakršnekoli bi bile, celo svoje grehe. Tvoj problem se mu ne bo zdel neumen in ne bo se ti smejal, kot bi se ti morda ljudje. »Vsem daje obilo in nikomur ne oponaša.« »Če pripoznavamo grehe svoje, je zvest in pravičen, da nam odpusti grehe in nas očisti sleherne krivice« (Jak. 1:5; 1. Jan. 1:9).
NAGRADITELJ
21. Kaj želi Jehova, da bi čutili do njega kot nagraditelja, in kako naj bi to vplivalo na nas?
21 Povsem pravilno je in prav nič sebično, če prosimo Boga, da usliši naše molitve in nas že danes nagradi za zvestobo do njega. Jehova želi, da gledamo na nagrado življenja kot na nekaj, kar on z veseljem daje, vedoč, da to cenimo in bomo pravilno izkoristili. Jehova želi, da vemo, da je on Bog, ki nagrajuje tiste, ki ga ljubijo. Ni takšen kakor mnogi posvetni ljudje, ki ne cenijo in se ne zanimajo za tiste, ki nekaj delajo iz ljubezni ali zvestobe. Ne bi se izplačalo oboževati Boga, ki ne ceni zvestobe in svojih služabnikov ne nagrajuje. Jehova pa je lojalen Bog; prisrčen je in tesno je povezan s svojimi prijatelji. Tistim, ki vanj verujejo, obljublja: »Ne odtegnem se ti in ne zapustim te« (Hebr. 13:5).
22. a) Kakšno nagrado uživamo že sedaj, ker služimo Bogu? b) Kakšni blagoslovi nas čakajo v bodočnosti?
22 Velika nagrada je, da lahko že sedaj postanemo intimen Božji prijatelj, z njim sodelujemo in hodimo z njim. Še večja nagrada pa je, da lahko pričakujemo nekaj, česar si sploh ne moremo zamisliti. Če ostanemo zvesti Bogu lahko predvsem sedaj bolje živimo — živimo smiselno življenje — in se osvobodimo mnogih problemov in skrbi, ki jih ima ta svet (Efež. 3:20). Zatem imamo upanje, da bomo del »osnove nove Zemlje«. Kakšna radost je, biti »temelj« za spreminjanje Zemlje v raj! Kako čudovito bo sprejemati obujene ljudi, jih poučevati in jim pomagati! Pred nami je vznemirljiva bodočnost — pred nami je dober cilj v življenju.
23. Zakaj je važno, da ljudje ne odlašajo s tem, da se postavijo na Božjo stran, in kaj vse to vključuje?
23 Toda ne omalovažuj te čudovite priložnosti, ki jo imaš, da sedaj služiš Bogu. Kajti to je zadnjič, da se imajo ljudje priložnost postaviti na Božjo stran v vprašanju vesoljne vladavine sredi sveta, ki ne pozna Božjih priprav. Razen tega je sedaj poslednja prilika tem ljudem v pogojih nasprotovanja oznanjevati »dobro vest«. Kako dobra možnost, da Bogu dokažemo svojo zvestobo! Izvrševanje tega prinaša največjo nagrado. Sedaj je priložnost, da delamo kot član »hiše Božje, ki je skupščina Boga živega in stolp in podstavek resnice« pri širjenju in oznanjevanju dobre vesti o Kraljestvu vsem ljudem (1. Tim. 3:15).
[Slika na strani 24]
»Pri ohranitvi skladnega zakona lahko zakoncem pomaga skupna molitev k Jehovi za njegovo vodstvo.«