Si lahko v pristnem odnosu z Bogom?
»Gospod je zaupen s tistimi, ki se ga bojé, in zavezo jim razodeva.« (Psalm 25:14, EI)
1. Kakšen odnos ima Bog do vseh ljudi?
BOG kot Stvarnik ima do vseh ljudi določeni odnos. Apostol Pavel je rekel skupini filozofov v Atenah: »Ko sam daje vsem življenje in dihanje in vse.« (Dej. ap. 17:25) Toda tisti, ki vztrajajo v hudobnosti, ne morejo biti z njim v pristnem odnosu. (Preg. 3:32) Kljub temu jim On dovoljuje, da imajo otroke, da uživajo dobre stvari na Zemlji in jim daje priložnost, da se pokesajo, če to želijo. (Dej. ap. 14:16, 17)
2. Kaj se zahteva, da bi se dosegla Božja milost in ali lahko ljudje izpolnijo to zahtevo?
2 Toda tesen odnos z Bogom pomeni več kot le biti njegovo stvarjenje, v kolikor želi nekdo dobiti njegovo milost in biti z njim prijatelj, bližnji tovariš. Če nekdo želi dobiti večno življenje, mora biti v soglasju z Njim in Njegovim namenom. Čudovito je, da je lahko vsakdo z njim v takšnem odnosu, če to zares želi, zatem, ko se mu je ponudila priložnost; apostol Pavel je rekel Atenčanom, da je Bog omogočil ljudem, da »bi iskali Boga, ne bi ga li kako otipali in našli, ko vendar ni daleč nobenemu od nas.« (Dej. ap. 17:27)
3. Kakšno oviro, ki se nahaja med Bogom in ljudmi, morajo priznati vsi tisti, ki upajo, da se bodo približali Bogu?
3 Kaj vse pomeni iskati Boga? Kaj naredi on v smeri tistega, ki ga iskreno išče? Človeška grešnost nas ovira, da bi se približali Bogu. Naši grehi lahko ovirajo molitev podobno kot težki oblaki ovirajo sončno svetlobo. (Primerjaj Jeremijeve žalostinke 3:44) Lahko nas celo zadržijo, da se ne želimo obrniti k Bogu; zaradi njih se lahko čutimo nečiste in nevredne, da bi se mu približali. Toda če ne priznamo, da smo vsi grešniki in delamo dnevno stvari, ki jih obsoja celo naša vest, nismo v stanju, da bi se približali Bogu in Bog ne bo uslišal molitve tistih, ki tega dejstva, veljavnega za vse ljudi, ne priznajo. (1. Petr. 3:12)
OSNOVA — KRISTUSOVA SMRT IN VSTAJENJE
4. Kakšen je prvi korak, ki ga je naredil Bog za odstranitev ovire, ki je preprečevala pogovor in pristnost z njim?
4 Dejansko je Bog naredil prvi korak v vzpostavljanju pravega odnosa z njim, s pripravo za odstranitev ovire, ki preprečuje pogovor in pristnost. Kakšna priprava je to? Apostol Pavel odgovarja: »Dokazuje pa Bog svojo ljubezen do nas s tem, da je Kristus umrl za nas, ko smo bili še grešniki.« (Rim. 5:8) Kristus je bil na Zemlji popoln, brezgrešen Človek, toda nase je prevzel kazen za vse grešnike, kot da bi bil sam grešnik. Čeprav nedolžen, je pretrpel polno kazen za človeške grehe. Apostol Peter nam pravi: »On je grehe naše sam na telesu svojem nesel na les ... z njegovimi ranami ste bili ozdravljeni.« (1. Petr. 2:24) Bog je nameraval to že stoletja prej, kot je napovedal prerok Izaija: »On je bil ranjen zaradi naših prestopkov, je bil potrt zaradi naših krivic« (Iza. 53:5) To, kar je naredil Jezus Kristus za človeštvo, je zadovoljilo vsem zahtevam pravičnosti glede na storjene grehe in položilo osnovo za odstranitev obsodbe z vseh tistih, ki priznavajo svoje grehe in verujejo v Božjo pripravo. (Rim. 8:1)
5. Zakaj za nas ni pomembna le Jezusova smrt, temveč tudi vstajenje?
5 Razen tega dejstvo, da Jezus ni ostal mrtev, temveč je bil obujen in da sedaj živi, jamči za njegovo vedno prisotno pomoč, tako da se človek lahko razveseljuje pristnega odnosa z Bogom. Pismo nam zagotavlja: »Ta je bil žrtvovan zaradi naših grehov in je vstal zaradi našega opravičenja.« (Rim. 4:25, EI) Šel je k Bogu, da bi izročil vrednost svoje žrtve. Danes je oslavljeni Jezus, ki ga je videl Janez v viziji sredi sedmerih zlatih svečnikov in sedmerih zvezd, ali z duhom maziljenih nadzornikov v njegovi desnici. (Razod. 1:12—16) O njem kot o našem živem Velikem Duhovniku, je zapisano: »Zato more tudi popolnoma rešiti tiste, ki se po njem bližajo Bogu, ker vedno živi, da se poteguje zanje.« (Hebr. 7:25)
6., 7. Kako je Kristus umrl »grehu« ali za greh in sedaj živi Bogu?
6 Zato oseba, ki veruje v Kristusa ni duhovno mrtva zaradi svojih grehov, ki bi jo ovirali pri stiku z Bogom, temveč je živa, in služi na pozitiven ter izgrajujoč način Bogu, s tem da aktivno sledi njegovim zapovedim in izgrajuje druge. O tem je govoril apostol Pavel »svetim« v Rimu: »Ker vemo, da Kristus, obujen iz mrtvih, ne umrje več, smrt nad njim ne gospoduje več. Kajti s smrtjo, ki jo je storil, je umrl grehu enkrat za vselej; življenje pa, ki ga živi, živi Bogu. Tako tudi vi sodite o sebi, da ste mrtvi grehu; a živi Bogu v Kristusu Jezusu.« (Rim. 1:7; 6:9—11)
7 Tukaj je apostol opozoril, da je prišel Kristus na Zemljo z določenim namenom, to je, da reši vprašanje glede nečesa, kar je nečisto, gnusno, namreč vprašanje greha, katerega Bog in Kristus sovražita. (Hebr. 1:9) Čeprav je Kristus vedno z veseljem izvrševal voljo svojega Očeta, je moral Jezus doživeti mnogo neprijetnih in neugodnih stvari, da bi odstranil sovražnika — greh. Malo preden je umrl, je rekel: »Dopolnjeno je.« (Jan. 19:30) Trpel in umrl je za greh — da bi ga odstranil. Sedaj pa »živi Bogu«. Sedaj je v nebesih v družbi z Bogom za vedno oslavljen, ker njegovo žrtev ni potrebno ponavljati. Ker je to dovršil, je lahko začel z izgrajujočim delom, to je, da pripelje ljudi nazaj v pristen odnos z Bogom in skrbi, da se izvršuje Božja volja za vse tiste, ki želijo živeti. (Hebr. 7:25; 8:1; 9:28)
BOG PRIVLAČI LJUDI H KRISTUSU
8., 9. Kako privlači Bog ljudi h Kristusu?
8 S to pripravo je Bog Jehova ljudem izkazal veliko ljubezen in nezasluženo dobroto. In še več kot to — Bog deluje v soglasju s svojim namenom. Bog je tisti, ki privlači h Kristusu ljudi pravičnega srca. Jezus je rekel: »Nihče ne more priti k meni, če ga ne vleče Oče, ki me je poslal.« Rekel je, da mu je Oče dal njegove apostole. (Jan. 6:37, 39, 44)
9 Kako pa Bog privlači ljudi? Gotovo ne dela tega samovoljno, pristransko ali s prisilo. Trmoglav, grešen človek seveda ne želi sam od sebe podložiti svojo voljo Božji, toda Bog lahko vpliva, da se njegova volja spremeni. On ve, kaj je v najglobljem kotičku človeškega srca. Razen tega, da ga lahko navede, da sliši za Kristusa in pot rešitve, mu tudi pomaga razumeti to pripravo. Slepim lahko odpre oči. Bog privlači može in žene v teku tega sestava stvari, da verujejo v Kristusa, čeprav oni tega ne bi nikoli naredili sami od sebe — tako, da jim da v srce spoznanje, kako dobro in koristno je, biti v enotnosti s Kristusom.
10. Kako na iskrenega človeka deluje to, ko ga Bog privlači?
10 Zatem takšen človek iz srca želi slediti Kristusu in se združiti z njim, kakor se ljudje želijo približati neki osebi, in postati njeni prijatelji, ko vidijo in spoznajo njeno dobroto. Primer za to, kako priteguje Bog človeška srca, najdemo pri starem Izraelu v dneh Davida, Jesejevega sina. Bog je Davidu obljubil kraljestvo. Ko je prišel čas za to, da Bog da kraljestvo Davidu, je pritegnil srca ljudstva k njemu, da so mu prostovoljno služili. (2. Sam. 2:4; 3:36; 5:1—3) Tako privlači Bog srca ljudi h Kristusu.
IZRAŽENA MORA BITI VOLJA POSAMEZNIKA
11. Kakšno vlogo ima volja posameznika pri tem, da pride h Kristusu in kako se volja nepoučenega ne spremeni?
11 Ni pa tako, da volja posameznika pri tem ne bi imela nobene vloge. Čeprav v začetku morda ni imel sam volje, da pride h Kristusu, se lahko njegova volja spremeni, ko pride do spoznanja — ko se odprejo ‚oči njegovega srca‘. (Efež. 1:18) Jezus je glede tistih, ki so postali otroci Jehovine nebeške žene, Siona, v času takratnega sestava stvari, citiral iz Izaijeve prerokbe: »Pisano je v prerokih: ‚In vsi bodo učeni od Boga (Jehove).‘ Vsak, ki je slišal Očeta in se je naučil, prihaja k meni.« (Jan. 6:45; Iza. 54:1, 13) Oseba, ki vidi in razume, spremeni svojo voljo. Če tega ne želi narediti, je nihče ne sili, da bi se spremenila. Razumevanje vodi k veri, vera posameznika gane Boga in njegovega Sina, da ga sprejmeta, tako, kakor je Jezus pozneje rekel svojim naslednikom: »Kdor ima zapovedi moje in jih izpolnjuje, on je ta, ki me ljubi; kdor pa mene ljubi, ga bo ljubil Oče moj, in jaz ga bom ljubil in mu razodenem sebe. ... Če me kdo ljubi, bo izpolnjeval besedo mojo, in Oče moj ga bo ljubil, in k njemu pridemo in prebivališče si napravimo pri njem.« (Jan. 14:21—23)
12. Kako Kristus — po vrstnem redu — približuje posameznika k Bogu?
12 Ker je bil Oče za ljudi vedno neviden, razodeva sebe po Kristusu, ker je Kristus, ko je bil na Zemlji, razodel čudovito Božjo osebnost. Zato je lahko rekel: »Kdor je mene videl, je videl Očeta.« (Jan. 14:9) Ker pridejo tisti, ki verujejo, k Jezusu, vedno bolj spoznavajo Očeta, medtem ko jim Kristus odpira srca globini in lepoti Božjih lastnosti.
13. Kako bi moral posameznik misliti o sebi, da bi bil sposoben približati se Bogu na sprejemljiv način?
13 Katere korake torej mora narediti posameznik, da bi se približal Bogu in bil z njim v zaupnem odnosu? Taka oseba mora občutiti potrebo, vedeti mora, da jo v njenem življenju ne zadovoljuje vse. Na samo sebe mora gledati kot na nepopolno osebo, ne biti sam sebi zadosten, priznavati mora, da je grešnik, in doumeti jalovost svojega položaja. Če se neka oseba ne zaveda svojih potreb, jo bo pregledovanje Postave, ki jo je dal Bog Izraelcem po Mojzesu, prepričalo, da je popolni grešnik. Namen postave je bil, pokazati, da niti en človek ni pravičen in da osebo z iskrenim srcem, ki išče resnico, pripelje do spoznanja, da potrebuje odkupitelja. (Gal. 3:19, 24)
14. Katere nadaljnje korake mora narediti posameznik, ki želi imeti z Bogom zaupen odnos?
14 Ko čuti to potrebo, bo pravična oseba iskreno in resno preiskovala Biblijo in spoznala Božjo pripravo po Kristusu. Ko spozna, da ni v nikakršnem odnosu z Bogom, tedaj bo tudi prepričana v slabost greha in v to, kaj ji je ta povzročil. Spozna, da je pravzaprav sovražnik Bogu in se želi spremeniti. (Rim. 5:10) Zato se kesa in prosi za odpuščanje. Razen vsega tega mora priznati, da do tega ni prišla zaradi svoje izredne sposobnosti ali dobrote, temveč da je Bog ta, ki jo privlači. Takšna oseba spozna, da lahko dobi odpuščanje na osnovi Kristusove odkupne žrtve. Zatem, ko spozna in razume Božji namen, izrazi željo in odločitev, da postane popolnoma predani Božji služabnik in to vero in odločitev pokaže pred drugimi s krstom v vodi.
NOVI POLOŽAJ PRI BOGU
15. Kaj je »dobra vest«, za katero prosi tisti, ki se krsti?
15 S krstom takšen človek zaprosi Boga za dobro vest. (1. Petr. 3:21) »Dobra vest« pomeni, da ga ne bremeni več občutek krivde za grehe, storjene v preteklosti. Razen tega pomeni, da je sedaj v novem odnosu z Bogom in Kristusom kot svojima prijateljema. (Jan. 15:14, 15) Tako je zato, ker s svojo vero v Kristusovo žrtev doseže odpuščanje grehov in še celo več od tega.
16. Kakšen dober položaj ima takšna oseba sedaj pri Bogu in kako ga lahko ohrani?
16 Uporabimo primer: ko posvetne oblasti nekemu prestopniku oprostijo njegov prestop, se s tem odpravijo vsi njegovi prejšnji prestopki. Toda njegova krivda za prestop se bo vrnila, če ponovno prestopi zakon. Takšen človek nima nobene podpore ali zagotovila, da bo v bodočnosti dobil pomoč, ali da se mu ne bodo vračunali v krivico prestopki, ki jih bo morda storil v bodočnosti. Tistega, ki veruje v Kristusa, pa sprejema Bog kot prijatelja, in nato z njim postopa sedaj in v bodočnosti kot z iskreno osebo, vse dokler končno ne bo postal popoln. (1. Petr. 5:10) Vse dokler ima isto vero in zvestost, lahko prosi za odpuščanje vsakodnevnih grehov in ohrani pristni odnos z Bogom. Seveda naj ne ‚prejema milosti Božje nekoristno‘, tako, da bi zgrešil njen namen. (2. Kor. 6:1, EI) Tedaj se ne bi mogel upravičeno opreti na ta zaupen odnos in še naprej ohraniti svoj dober položaj pri Bogu.
ZAUPATI KRISTUSOVI SKRBI
17. Kaj naredi Kristus za neko osebo, ki jo Bog pritegne k njemu?
17 V kakšni situaciji je posameznik, ko ga je Bog pritegnil k Jezusu Kristusu? Jezus je priznal, da vsi ljudje pripadajo Očetu in da so tisti, ki jih je Jehova pritegnil, izročeni Jezusu, da skrbi zanje in jim pomaga v njihovi krščanski rasti. (Jan. 17:9, 10) Bog je za Kristusa napovedal po preroku Izaiji: »Od nadloge duše svoje bo videl sad in se sitil.« (Iza. 53:11) Jezus se je zato obrnil k Bogu, da on povzroči, da bi njegovo delo in žrtev prinašalo sadove. Jezus je tudi rekel, da mu je Bog dal oblast nad vsem človeštvom. (Jan. 17:2) S tem, ko to oblast izvršuje, lahko zaščiti tiste, ki jih Bog privlači k njemu, tako da jih varuje pred hudobnimi, škodljivimi nasprotniki resnice. Za tiste, ki so dani njemu, je rekel Jezus: »Jaz jim dajem večno življenje, in nikdar se ne pogube, in nihče jih ne iztrga iz moje roke.« (Jan. 10:28, 29) Kristjanom se torej ni treba bati nobenih preganjanj, bolezni, stisk, nasprotovanja ali česarkoli drugega, niti smrti. (Rim. 8:38, 39)
18. Kakšen je končni rezultat za osebo, ki zvesto sledi Dobremu Pastirju?
18 Pod Jezusom Kristusom, dobrim Pastirjem, je tistim, ki mu zvesto sledijo, zagotovljeno večno življenje. Jezus je rekel: »Kajti tako je Bog ljubil svet, da je dal Sina svojega edinorojenega, da se ne pogubi, kdorkoli veruje vanj, temveč da ima večno življenje.« (Jan. 3:16)
19., 20. Kakšne vrednosti je, imeti z Bogom zaupen odnos?
19 Večno življenje! Celo če takšen človek morda umre, njegovo upanje ni nič manjše! Jezus je rekel, da bo njegov odnos stalen in neprekinjen s tistimi, ki jih njegov Oče vodi k njemu kot člane »male črede« njegovih ovc. Rekel je: »Vse, kar mi daje Oče, pride k meni, in tega, ki k meni prihaja, ne pahnem ven.« (Luk. 12:31, 32; Jan. 6:37)
20 Zato lahko tisti, ki so pod oskrbo dobrega Pastirja, pričakujejo njegovo vodstvo in pomoč v vsakem življenjskem področju in imajo upanje na večno življenje, ki je pred njimi. Kaj bi lahko bilo bolje od vzpostavitve dobrega odnosa z Bogom in njegovim Sinom? Toda kako se lahko ta dobri odnos v vsakdanjem življenju dokaže, da je pravi — pristen, topel in zanesljiv odnos?