Lahko vstopiš skozi odprta vrata?

»Postavil sem pred teboj vrata odprta, in nihče jih ne more zapreti.« (Razod. 3:8)

1. Zakaj se v krščanskih skupščinah še vedno nudijo čudovite priložnosti za služenje?

NALOGA oznanjevanja in pridobivanja učencev, ki jo je Jezus Kristus zapovedal svojim naslednikom, je še vedno življenjsko nujna. To se jasno vidi iz njegovega zagotovila: »Glejte, jaz sem z vami vse dni do konca sveta.« (Mat. 28:20) Zato se še danes nudijo mnoge čudovite priložnosti služenja, ker se »dobra vest o Kraljestvu« še vedno srčno oznanjuje od hiše do hiše (Mat. 24:14). Tudi rast skupščin krščanskih Jehovinih prič po vsem svetu narekuje nadaljnjo potrebo po sposobnih delavcih, ki so pripravljeni svoje brate v veri duhovno izgrajevati in opravljati druge važne službe za podpiranje duhovnih interesov. Razen tega so še povsod ljudje, ki morajo slišati »dobro vest«, da bi lahko zavzeli stališče za ali proti, preden Bog izvrši svojo pravično obsodbo na sedanjem brezbožnem svetu.

2. a) Zakaj je v krščanski skupščini potrebno centralno in koordinirano vodstvo? b) Po kom je Poglavar skupščine v prvem stoletju n. št. oskrbel to vodstvo?

² Da bi se vse pravilno odvijalo, je potrebno centralno in koordinirano vodstvo (1. Kor. 14:33). V prvem stoletju n. št. je Jezus Kristus, Poglavar skupščine, poskrbel po apostolih in drugih starešinah skupščine v Jeruzalemu za takšno vodstvo. Tudi Pavel, ki ga je sam Gospod Jezus Kristus izbral za apostola poganov, je veliko prispeval k duhovnemu izgrajevanju skupščin. Način, kako so Pavel in njegovi tovariši izpolnjevali nalogo, dobljeno od Jezusa, namreč oznanjevati in pridobivati učence, je starešinstvo v Jeruzalemu povsem odobravalo (Gal. 2:1—9).

3., 4. a) Zakaj možje, ki so povezani z založniško družbo Jehovinih prič, primerno skrbijo za osrednjo in koordinirano pomoč bratom v veri po vsem svetu? b) Kakšna je prva odgovornost starešin in kako imajo to rešeno z vodilnim telesom v brooklynskem Betelu?

³ Kako pa je danes? Že zelo zgodaj v sodobni zgodovini Jehovinih prič so bili člani starešinstva skupščin povezani z založniško družbo Watch Tower Bible and Tract Society. Danes živi v »Betelu«, ki je središče delovanja in ga vodi Watch Tower Society v Brooklynu (New York), več kot 250 oseb, ki že več kot deset let produktivno delajo na pospeševanju duhovnih interesov. Nekateri delajo to še celo veliko dlje. Bogu Jehovi vse svoje življenje zvesto služijo kot predani učenci njegovega Sina. V tem času so si pridobili bogastvo izkušenj v tem, kako se živi krščansko življenje in pomaga svojim bratom v veri reševati njihove probleme. Poglobili so si tudi razumevanje Božje besede. Med njimi so Bogu predani možje, ki sestavljajo vodilno telo svetovne skupščine Jehovinih prič. Čeprav so tudi v drugih krajih sposobni in izkušeni bratje, ni nikjer na svetu toliko starešin na razpolago za neposredno posvetovanje. V brooklynskem Betelu zato lahko vidimo izredno sliko krščanskega znanja in izkušenj, ki jih poseduje danes svetovna skupščina Božjega ljudstva. Enako lahko rečemo o manjših betelskih družinah, ki so povezane s podružnicami Družbe Stražnega stolpa v drugih deželah.

⁴ Zato je razumljivo, da starešine drugih skupščin pišejo Skupnosti ali njenim podružnicam, kadar v težavnih zadevah potrebujejo biblijski nasvet. Marsikateri biblijski odgovor lahko veliko koristi skupščinam po vsem svetu. Kadar je tako, se določeno gradivo tako kakor v prvem stoletju n. št. zapiše in objavi. Ker imajo starešine predvsem odgovornost poučevanja, nadzoruje centralno starešinstvo po svojih odborih tudi pripravo in objavo informacij, ki služijo biblijskemu poučevanju ljudi znotraj in izven svetovne krščanske skupščine.

5. Kakšno nujno delo izvršujejo v Betelu in zakaj je potreben vsak sodelavec?

⁵ Da se skrbi za važne naloge, povezane s podpiranjem in vodstvom dela, ki služi pospeševanju duhovnih interesov po vsem svetu (k čemur pripadajo po potrebi tudi akcije za pomoč), je v Brooklynu seveda potreben precejšen štab sodelavcev. Medtem ko so nekateri zaposleni neposredno s pripravo biblijskega učnega gradiva ali neposredno skrbijo za potrebe bratovščine, drugi opravljajo drugačne pomembne službe, ko skrbijo za to, da prispe to gradivo do vseh koncev sveta. Mnogi betelski sodelavci imajo zato podoben položaj kot Timotej, Marko in drugi, ki so bili v skupščini prvega stoletja pomočniki starešin. Brez njih bi bilo vodilnemu telesu težko skrbeti za duhovne interese skupščin po vsem svetu.

BETELSKA SLUŽBA

6. a) Zakaj so v Betelu potrebni posebno mladi možje? b) Kaj pričakujemo od nekoga, ki je pripravljen služiti v Betelu, kot pokazuje primer Timoteja?

⁶ Za mnoga dela v Betelua so potrebni posebno mladi, močni in vztrajni možje. Če si mlad moški, ali si kdaj pomislil na to, da bi se dal na razpolago in bil pripravljen opravljati težka fizična dela za brate v veri in za tiste, ki bodo to morda še postali? Seveda ni stvar v tem, ali nekdo lahko in želi služiti. Izpolnjeni morajo biti še drugi pogoji. O Timoteju na primer beremo: »Za njega so dobro pričali bratje, ki so bili v Listri in Ikoniji.« (Dej. ap. 16:2) Da, Timotej je bil v domači skupščini, očitno v Listri, in v sosednji skupščini, v Ikoniji, kot mlad moški na dobrem glasu. Z besedami in deli si je moral pridobiti spoštovanje in zaupanje svojih sovernikov. Čeprav mlad, je imel dobro biblijsko znanje, ker sta ga mati in stara mati od otroštva poučevali (2. Tim. 3:14, 15).

7. a) Kakšno je bilo hvale vredno stališče starešin v Listri in Evnike glede Timotejeve službe s Pavlom? b) Kdo se lahko danes v zvezi z betelsko službo uči iz tega primera in zakaj?

⁷ Mladi moški z lastnostmi Timoteja so za skupščino gotovo bogastvo. Nedvomno so bratje v Listri zelo cenili, kar je Timotej storil v njihovo korist. Tudi svoji materi Evniki je moral biti pravi izvir spodbud, še posebno ker je bil njegov oče neveren. Ko pa je apostol Pavel izrazil željo, da vzame Timoteja kot tovariša s seboj na pot, starešinstvo ni sebično poizkušalo obdržati mladega moža v svoji skupščini. Ne, starešinstvo je očitno skupaj s Pavlom položilo roke na Timoteja, da so ga postavili za to posebno službo (Dej. ap. 16:3; 1. Tim. 4:14; 2. Tim. 1:6). Če torej sposobni mladi možje želijo služiti v Betelu, je resnično hvale vredno, če jih starešine in njihovi verni domači spodbudijo in z vsem srcem podprejo pri tem.

8. Zakaj je bila Timotejeva posebna služba z apostolom Pavlom zahtevna?

⁸ Čeprav prinaša služba v Betelu s seboj mnogo duhovnih blagoslovov, ni lahka. Tudi Timoteju ni bilo lahko. Razen delovanja pod vodstvom apostola Pavla za pospeševanje duhovnih interesov je Timotej očitno tudi trdo delal s svojimi rokami za osebne potrebe. (Primerjaj 2. Korinčanom 12:14—18; 1. Tesaloničanom 2:9; 2. Tesaloničanom 3:7, 8). Deležen je bil nevarnosti in problemov, ki jih je apostol Pavel opisal v svojem drugem pismu Korinčanom: »Potoval sem mnogokrat, bil sem v nevarnostih od voda, v nevarnostih od razbojnikov, v nevarnostih od rojakov, v nevarnostih od poganov, v nevarnostih v mestu, v nevarnostih v puščavi, v nevarnostih na morju, v nevarnostih med krivimi brati: v trudu in težavi, dostikrat v nespavanju, v lakoti in žeji, čestokrat v postu, v mrazu in goloti.« (2. Korin. 11:26, 27)

9. Kaj je pomagalo Timoteju, da je ostal v posebni službi, namesto da bi se vrnil domov, kjer bi lahko užival urejeno življenje?

⁹ Kljub vsemu temu Timotej ni sodeloval z apostolom Pavlom samo kratek čas, temveč približno petnajst let, da, očitno vse do njegove mučeniške smrti. Kaj je pomagalo Timoteju, da je raje ostal v tej službi, kot pa se vrnil v domačo skupščino, kjer bi lahko živel bolj urejeno življenje? To je bila odkritosrčna želja služiti drugim, ne glede na osebne žrtve. Apostol Pavel je lahko rekel o Timoteju: »Nikogar namreč nimam enakega mišljenja, ki bo pošteno skrbel za vaše zadeve; zakaj vsi iščejo svojega, ne kar je Kristusa Jezusa. Preizkušenost pa poznate njegovo, da je, kakor otrok z očetom, z menoj služil za širjenje evangelija.« (Fil. 2:20—22). Timotej je bil prav tako ponižen in je poznal svoje meje. Svoje zveze s Pavlom ni obračal v svojo korist in tudi ni ponosno apeliral na lastno avtoriteto. (Primerjaj 1. Timoteju 4:11—14; 2. Timoteju 1:6, 7; 2:1). V sodelovanju z apostolom Pavlom se je Timotej veliko naučil in je bil končno zmožen prevzeti odgovornosti starešine v krščanski skupščini.

10. a) Katere lastnosti — kakor pokaže Timotejev primer — so neobhodno potrebne, da je nekdo, ki služi drugim, srečen? b) Kakšne slabe posledice imajo ponos, častihlepje in sebičnost in kaj bi morali storiti, kadar opazimo to nepriljubljeno lastnost pri bratih v veri?

¹⁰ Vsakdo, ki služi v Betelu ali kjerkoli v Jehovini organizaciji in želi biti srečen, mora biti kakor Timotej ponižen, požrtvovalen in odkritosrčno zainteresiran za blaginjo drugih. Kdor je ponosen, častihlepen in sebičen, ne bo le sebe oropal veselja, temveč tudi drugim otežil življenje, pa naj služi kjerkoli. Božji služabniki se morajo zaradi svoje nepopolnosti stalno boriti proti tem nepriljubljenim lastnostim in se ne smejo jeziti zaradi napak drugih v tem pogledu. Trud za razvijanje pravilnega stališča se vedno izplača, ker ga ne bodo nagradili ljudje, temveč Bog Jehova. Dober zgled lahko koristno deluje na druge in krepi njihovo vero.

SLUŽITI KOT PIONIR ALI POMAGATI NA DRUGEM PODROČJU

11. Kakšne priložnosti so nam odprte v zvezi z oznanjevanjem in pridobivanjem učencev in iz kakšnega nagiba naj to delamo? (Mat. 22:37—39)

¹¹ Seveda nimajo vsi, ki pripadajo številnim skupščinam Božjega ljudstva po vsem svetu, priliko služiti v Betelu. Toda v zvezi z delom, ki mora biti opravljeno, so še druge dobre možnosti. Božji služabniki imajo na primer prednost, da se posvetijo službi oznanjevanja in pridobivanja učencev ves čas, ki si ga lahko za to vzamejo. Čas, ki ga lahko prežive v tej službi, ni omejen. Nedvomno želimo vsi sodelovati v tej službi iz vse duše. Marsikdo je sposoben kot »pomožni pionir« vsak mesec narediti približno šestdeset ur v tej službi, medtem ko se lahko drugi kot »splošni pionirji« posvetijo temu delu mesečno vsaj devetdeset ur. Ali si vstopil skozi odprta vrata, ki vodijo v pionirsko službo, ali pa nameravaš to storiti? Če si v pionirski službi, tedaj naj te vodi ljubezen do Boga Jehove in do bližnjih.

12. Kakor pokaže primer apostola Pavla, kaj je potrebno tistemu, ki želi uspešno sodelovati v sveti službi na drugih področjih?

¹² Kakor sta šla Pavel in Barnaba v Antiohijo, da bi služila tamkajšnji skupščini, ki je potrebovala pomoč, tako lahko morda tudi ti greš v drugo področje in prispevaš k pospeševanju duhovnih interesov. Ponižnost, požrtvovalnost in odkritosrčno zanimanje za blaginjo drugih ti bodo v pomoč, da se prilagodiš novi okolici. Tako je bilo z apostolom Pavlom, ki je zase lahko rekel: »Kajti dasi sem bil svoboden od vseh, sem se storil sužnja vsem, da bi jih tem več pridobil ... vsem sem postal vse.« (1. Kor. 9:19—22). »Jaz sem se namreč naučil, zadovoljen biti s tem, kar imam. Znam se tudi ponižati, znam tudi v obilosti živeti; sleherne in vsake stvari sem vajen, sit biti in lačen, v obilosti živeti in v pomanjkanju.« (Fil. 4:11, 12) Ker je Pavel popolnoma zaupal Jehovi, je lahko vztrajal celo v zelo težkih okoliščinah.

13. Zakaj bi morala oseba, ki namerava sprejeti misijonarsko službo, izračunati stroške in kaj bi morala z molitvijo premisliti, da ugotovi, če lahko sodeluje v tej službi?

¹³ Današnje služenje v drugi pokrajini ali kot misijonar v drugi deželi zahteva žrtve in pripravljenost delati v korist drugih. Zadevo je torej treba prej v molitvi premisliti. (Primerjaj Lukež 14:28—32). Nekdo, ki je imel na primer vedno na razpolago avtomobil, bi moral premisliti, če je pripravljen v neprijazni okolici ali v neznosni vročini kilometre pešačiti in ali bo zadovoljen s prevozom v prenatrpanih in nezanesljivih javnih prometnih sredstvih. Če se sedaj rad izogne takšnih stvari, se bo pozneje zelo težko prilagodil popolnoma novi in tuji okolici. Tudi osebe, ki se težko prilagajajo drugačnim okoliščinam in okolici in ljudem z drugačnim poreklom, običaji, življenjskim standardom in navadami, bi morale spoznati, da morajo ‚delati na tem‘, če hočejo biti primerne za delo evangeliziranja v tuji deželi.

MOŽNOSTI SLUŽENJA — KOT POMOČNIKI IN STAREŠINE

14. Kaj se zahteva od tistih, ki so imenovani v skupščini za sluge ali starešine?

¹⁴ Možem v krščanski skupščini je nadalje odprta možnost služenja svojim bratom v veri kot sluge ali starešine. Iz v Bibliji zapisanih zahtev se jasno spozna, da morajo biti takšni možje duhovno usposobljeni, da živijo zgledno krščansko življenje in morajo uživati spoštovanje in zaupanje cele skupščine (1. Timot. 3:1—10, 12, 13; Titu 1:5—9). Ker imajo nalogo poučevati, bi morali tudi skrbno preučevati Božjo besedo. Od moža, ki le redko bere Biblijo ali je morda še sploh nikoli ni v celoti prebral, komaj lahko pričakujemo, da bi lahko poučeval svoje brate v veri. (Primerjaj 1. Timoteju 1:6, 7; Jakob 3:1)

15. Kakšne važne pogoje mora izpolnjevati nekdo po Jezusovih besedah iz Matevža 20:25—27, da bi lahko bil sluga ali starešina v skupščini?

¹⁵ Po Bibliji niso sluge v skupščini in starešine razred z naslovi, temveč so služabniki svojim bratom. Jezus Kristus je rekel apostolom: »Veste, da knezi narodov tem gospodujejo in da jih velikaši siloma vladajo. Ne bode pa tako med vami: ampak kdorkoli hoče postati velik med vami, bodi vam služabnik, in kdorkoli hoče biti prvi med vami, bodi vam hlapec.« (Mat. 20:25—27) Najvažnejši pogoj za služabnika v skupščini ali starešino je torej želja, služiti svojim bratom kot služabnik in jim dati na razpolago svoj čas in moči.

16. Kaj pomeni bili sluga ali starešina v pravem pomenu besede?

¹⁶ Može, ki so v pravem pomenu besede pomočniki in starešine, imajo njihovi bratje za ponižne služabnike, ki se s pripravljenostjo in iz vsega srca goreče razdajajo za pomoč drugim (Dej. ap. 10:25—35; 1. Petr. 5:2, 3). Skupščina takšne sluge in starešine spoštuje, ceni in ljubi zato, ker se zelo trudijo za pospeševanje duhovnih interesov (1. Tesal. 5:12, 13; Hebr. 13:17). Ti možje dokazujejo, da zaslužijo zaupanje, ki jim je bilo izkazano z imenovanjem. Posebno bi se lahko to reklo predvsem za potujoče starešine. Skupščina od njih upravičeno pričakuje, da so duhovni in izredno ponižni. (Primerjaj Lukež 12:48).

17. Zakaj lahko rečemo, da možje, ki so častihlepni in težijo le za vodstvom, niso pričeli težiti za službo nadzornika?

¹⁷ Razumljivo, da možje, ki želijo biti ugledni in voditi, namesto da bi opravljali delo služabnika, niso primerni za sluge in starešine. Niso še pričeli ‚težiti za službo nadzornika‘. Zakaj ne? Ker ne težijo za ‚izvrstnim delom‘, ki je s tem povezano (1. Tim. 3:1).

18. a) Kaj zahtevajo vse, s svetim duhom povezane priložnosti in zakaj? b) Kaj lahko pričakujemo, če se damo na razpolago v skladu s sposobnostmi, ki smo jih dobili od Boga?

¹⁸ Priložnosti, ki jih imajo učenci Jezusa Kristusa, niso položaji, na katerih bi uživali velik ugled pri ljudeh. To so priložnosti, ki zahtevajo, da se da nesebično, iz vsega srca od sebe najboljše, da, zahtevajo pripravljenost delati. To je tudi razumljivo, ker sta nam dala Bog Jehova in njegov Sin kot delavca najboljši zgled, da ju posnemamo. Jezus Kristus je rekel: »Oče moj dela doslej, tudi jaz delam.« (Jan. 5:17) Potrudimo se, da bi to veljalo tudi za nas. Dovolimo, da nas naš Bog uporablja v skladu s sposobnostmi, ki nam jih je dal! Tedaj bomo veseli in zadovoljni in zaupali bomo lahko v to, da nas Jehova blagoslavlja. Zelo spodbudne so naslednje besede apostola Pavla v listu Hebrejcem: »Kajti Bog ni krivičen, da bi pozabil delo vaše in ljubezen, ki ste jo pokazali do imena njegovega s tem, da ste služili svetim in še služite. Želimo pa, da vsak izmed vas kaže isto gorečnost, da ohrani popolno gotovost upanja do konca: da se ne polenite, temveč postanete posnemalci njih, ki so po veri in stanovitnosti podedovali obljube.« (Hebrejcem 6:10—12)

[Podčrtna opomba]