Vsak naj vzame vodo življenja brezplačno

»V RESNICI spoznavam, da Bog ne gleda na lice, temveč v vsakem narodu mu je prijeten, kdor se ga boji in dela pravično.« Te besede je izgovoril apostol Peter, ko je spoznal, da je Bog omogočil rimskemu stotniku Korneliju in njegovim domačim sprejem v krščansko skupščino (Dej. ap. 10:34, 35). Da, Bog želi, »da se rešijo vsi ljudje in pridejo do spoznanja resnice« (1. Tim. 2:4). Danes poklanja Bog svojo milost v še večjem obsegu možem in ženam »iz vseh narodov in jezikov in ljudstev« (Razod. 7:9). On povzroča, da prihajajo ljudje iz vseh družbenih slojev in najrazličnejših razmer na pot večnega življenja (Jan. 12:32).

Afriška dežela Nigerija je dober primer za to, da zbira Bog vse vrste moških in žensk, da mu služijo »v duhu in resnici« (Jan. 4:24). Leta 1975 se je krstilo 16 291 oseb in skupno 112 164 aktivnih Jehovinih prič predstavlja drugo največjo skupino, ki obstaja znotraj mej dežele. V Nigeriji je zelo veliko rodov in jezikovnih skupin, kot na primer hausi, jorubi in ibosi in še mnogi drugi.

Pripadniki teh nigerijskih rodov, ki bi se radi držali krščanskih meril, morajo premostiti številne ovire, kot na primer poligamijo, fetiš-kult in okultizem. Kakor ljudje drugih dežel so verjetno tudi oni, preden so si pridobili spoznanje biblijske resnice, gojili običaje, ki niso bili v skladu s krščanskimi temeljnimi načeli ljubezni, miru in morale. Morajo se spremeniti, da bi lahko Bogu sprejemljivo služili.

Primer za to je Nigerijec, ki je bil poglavar nekega rodu in predsedujoči v krajevnem moralnem sodišču. Ni bil siromašen človek, saj je skrbel za šest žena in štiriintrideset otrok. Njegova poglavarska avtoriteta je še zrasla s članstvom v neki tajni organizaciji in v raznih okultističnih družbah, medtem ko je bil istočasno član anglikanske cerkve (C. M. S.). Zatem pa so pričele Jehovine priče z njim preučevati Biblijo. »Opazil sem,« je rekel, »da je posvetna slava minljiva. Odstopil sem od položaja poglavarja, prekinil sem zveze z okultističnimi družbami in izstopil iz cerkve.«

Za tega moža ni bilo lahko urediti svoje zakonske zadeve v soglasju z biblijskim temeljnim načelom. Toda kljub visokim stroškom, ki so bili s tem povezani, je uredil svoje življenje v soglasju z biblijskim nasvetom, naj ima samo eno ženo, namreč prvo, ki je v Bibliji označena kot »žena mladosti tvoje« (Preg. 5:18; Mat. 19:4—9). Svoj zakon s prvo ženo je zakonsko potrdil, se od ostalih petih ločil in je poskrbel za to, da one in otroci niso bili v stiski. Sedaj je ustvaril pogoje po Bibliji, da se je lahko krstil kot pravi naslednik Jezusa Kristusa.

Izkušnje tega rodovnega poglavarja so podobne izkušnjam nekega bivšega poglavarja in predsednika rodovnega sodišča. Ko je v 1940. letih prvič prišel v stik v biblijsko resnico, je bil preveč zaposlen z zadevami svojega rodu, da bi se ji lahko dovolj posvetil, toda ni je več izpustil. Leta 1962 je začel resno razmišljati o svojih dolžnostih do Boga. Spoznal je, da mora urediti svoj zakon (imel je enajst žena). Čas je mineval.

Leta 1970 je končno bral članek v časopisu Prebudi se! z naslovom »Moje življenje poligamista«. Takole je povedal: »Ugotovil sem, da je bil pripovedovalec zelo odločen in resen in da mu je Bog zato dal moč, da je premagal svoje težave. Bog bi lahko tudi meni pomagal, če bi se resno in odločno trudil. Tako sem se ločil od svojih žena in zakon s svojo najstarejšo ženo uzakonil.« Ko je zatem še druge stvari v svojem življenju uskladil z biblijskimi temeljnimi načeli, se je krstil, danes pa je starešina v skupščini Umuelemoha.

Eden od Nigerijcev, ki služijo sedaj kot krščanske Jehovine priče, je tovarnar. Do bogastva je prišel s političnimi manipulacijami. Neki drug je prej trgoval s tobakom in si je pridobil toliko bogastvo, da je bil povsod znan kot »denarni mogočnik«. Tretji Nigerijec je spoznal resnico kot skromen delavec na trgu. Mlad mož, boksar iz East Central Statea, se je pravkar pripravljal na boj za svetovno prvenstvo, ko je spoznal, da se kot »hlapec Gospodov ne sme bojevati« (2. Tim. 2:24). Kljub nasprotovanju in očitkom, da bi »pustil svoj narod na cedilu«, je prekinil svojo obetajočo boksarsko kariero, se krstil kot Jehovina priča in se odločil ‚biti dobri boj vere‘ in se ‚poprijeti resničnega življenja‘ (1. Tim. 6:12, 19).

Izkušnje nekega stotnika premagane biafrske vojske spominjajo na izkušnje rimskega oficirja Kornelija. Stotnik je v državljanski vojski opazoval poštenost in stanovitnost Jehovinih prič, ljudi, ki so jih takrat mnogi sovražili in zapostavljali. Prvi teden po vojni je začel obiskovati sestanke, posvečene preučevanju Biblije, danes pa je krščeni član skupščine Jehovinih prič v Abi.

Neki poročnik biafrske vojske, goreč katoličan, je bil trdno prepričan o odkritosrčnosti duhovnikov. »Toda njihovo obnašanje med državljansko vojno me je pretreslo,« je rekel. »Prišli so na fronto, da so blagoslavljali naše orožje, prižnico pa so uporabili za center pridobivanja za vojsko. Na koncu vojne so menjali smer. To, kar so prej podpirali, so sedaj obsojali, da bi bili dobro zapisani pri zmagovalcu. Tega nesramnega licemerja nisem mogel združiti s pravim krščanstvom. Počasi sem pričenjal razumeti, zakaj so Jehovine priče nevtralne.« Po vojni si je ta mož vzel čas, da je spoznal biblijske resnice, od takrat pa stanovitno zastopa biblijska temeljna načela.

Na podoben način premagujejo ovire v vseh deželah ljudje, ki imajo v srcih dobra stališča do Boga in dobijo ne glede na njihovo starost, poklic ali njihovo prejšnje življenje Božjo milost. Vest Božje besede je važna in lahko da človeku duhovno in moralno moč (Hebr. 4:12; Fil. 4:13). Vsako leto rečejo stotisoči tistim, ki oznanjajo dobro vest o Božjem Kraljestvu: »Z vami pojdemo, kajti slišali smo, da je Bog z vami.« (Zah. 8:23) Spremenijo svoj način življenja in osebnost in sedaj upajo v večno življenje (Rimlj. 12:2; Efež. 4:23, 24). Da, v tem resnem času prihaja do vseh ljudi Božje povabilo, ki gre do srca: »Kdor je žejen, pridi; kdor hoče, vzemi vodo življenja brezplačno.« (Razod. 22:17)