,Delovanju se odpirajo vrata‘
»Zakaj vrata so mi odprta velika in široka.« — 1. Kor. 16:9
1. Kaj je naredil Bog Jehova v prvem stoletju n. št. po Dejanjih apostolov 14:15, 17:30, Titu 3:4, 5 in 1. Janezovem 5:13 in kakšno prednost so s tem dobili mnogi ljudje?
PRED več kot devetnajstimi stoletji je nastopila nova doba. Odprle so se čudovite možnosti, ki do danes niso bile odvzete. Bog, Najvišji, je po svojem prvorojenem Sinu razširil prednost služenja in končno tudi doseg večnega življenja na pripadnike vseh rodov, narodov in ras (Dej. ap. 14:15; 17:30; Titu 3:4, 5; 1. Jan. 5:13).
2. a) S kom izključno se je Bog Jehova ukvarjal stoletja pred našim štetjem? b) Zakaj so samo Židje poznali tistega, ki so ga oboževali?
2 Pred Jezusovim prihodom na Zemljo se je Bog Jehova stoletja ukvarjal samo z Izraelci ali Židi. Samo njim ‚so se zaupali izreki Božji‘ (Rimlj. 3:2). Samo rojeni Izraelci ali Nežidje, ki so sprejeli židovsko verovanje, so lahko razumeli Jehovin razodeti namen. Zato je Jezus lahko rekel Samarijanki: »Vi molite, česar ne veste (ne poznate, NS).« (Jan. 4:22). Samarijani so priznavali Pentateuh, pet Mojzesovih knjig, toda odklanjali so ostale knjige navdihnjenih Hebrejskih spisov. Zato so imeli pomanjkljivo spoznanje o pravem Bogu Jehovi. Niso ga poznali v vsej njegovi veličini, v kateri se je razodel. Toda Židje, ki so vse knjige Hebrejskih spisov priznavali kot od Boga navdihnjene, se trudili oboževati ga po smernicah v teh spisih, so ga poznali in oboževali. Oboževali so ga v templju v Jeruzalemu, po ureditvi, ki jo je on določil (5. Mojzesova 12:5, 6; 1. Kralj. 14:21).
3. a) Na kakšno spremembo v oboževanju je pokazal Jezus Kristus, ko je govoril s Samarijanko? b) Kateri teksti v Hebrejskih spisih pokažejo, da bo ob določenem času nastala sprememba glede čistega oboževanja?
3 V svojem pogovoru s Samarijani je Jezus napovedal, da bo prišlo do spremembe. Rekel je: »Prihaja ura, ko ne boste molili Očeta ne na tej gori (Gerazim, ki je bila za Samarijane sveta), ne v Jeruzalemu.« (Jan. 4:21) Že Hebrejski spisi so pokazovali na takšno spremembo. Bog Jehova je po svojem preroku Jeremiji pojasnil, da bo staro zavezo postave nadomestila nova (Jer. 31:31—34). Po navdihnjenem psalmistu je Najvišji razodel, da bo položaj velikega duhovnika dan možu, ki ne bo Aronovega rodu. To naj bi bil kralj-duhovnik kakor nekoč Melhizedek v Salemu. V Psalmu 110:4 beremo: »Prisegel je Jehova in ne bo se kesal: ‚Ti si duhovnik vekomaj po redu Melhizedekovem!‘« Ta sprememba v duhovništvu je zahtevala tudi drugačno žrtev. Tudi to je bilo preroško pokazano. V Psalmu 40:6 je rečeno: »Klalnih in jedilnih darov se nisi veselil, a ušesa si mi odprl, žgalnih žrtev in daritev za greh nisi zahteval.«
4. Zakaj lahko Boga obožujemo na sprejemljiv način samo po Jezusu Kristusu?
4 Iz Krščanskih grških spisov spoznamo, da je Jezus Kristus posrednik nove zaveze, da je on kralj-duhovnik po redu Melhizedekovem in da je njegovo popolno človeško telo spravna žrtev, ki Bogu ugaja (Hebr. 7:15—28; 8:6; 9:15; 10:1—10). Zato morajo vsi, ki želijo Očeta pravilno oboževati, spoznati, da se mu lahko približajo samo po Jezusu Kristusu. Božji Sin je rekel: »Jaz sem pot in resnica in življenje; nihče ne pride k Očetu razen po meni.« (Jan. 14:6) V zvezi s to spremembo v oboževanju so posamezniki dobili priložnost, da postanejo člani novega naroda, duhovnega Izraela, čigar »državljanstvo« je v nebeškem Kraljestvu (Fil. 3:20).
5. Kaj so morali delati Jezusovi učenci, da bi drugi izvedeli, kakšen način oboževanja je Bogu sprejemljiv? (Rimlj. 10:10—15).
5 Kako pa naj ljudje to izvedo? Odgovor najdemo v nalogi, ki jo je dal Jezus Kristus svojim učencem po vstajenju od mrtvih, ko je rekel: »Pojdite torej in pridobivajte mi v učence vse narode, ... učeč jih, naj izpolnjujejo vse, karkoli sem vam zapovedal.« (Mat. 28:19, 20). Da, to je delo, oznanjevanje Božje resnice drugim in poučevanje. Apostoli in drugi učenci so se šolali za to pomembno delo tri leta in pol, ko je Jezus Kristus javno učil. V zvezi s tem važnim delovanjem so se vsem, ki so se lahko dali na razpolago in so bili za to pripravljeni, odprle nadaljnje možnosti.
SKUPŠČINA ZAČNE DELOVATI
6. Kdaj je bila ustanovljena krščanska skupščina in kako je Jehova pokazal, da se je odvrnil od židovske skupščine?
6 Prišel je dan binkošti leta 33 n. št. in ta datum označuje osnovanje krščanske skupščine. Nedvoumni dokazi so pokazovali, da je bila Božja skupščina sestavljena iz učencev njegovega Sina. Tistega dne je Najvišji po Gospodu Jezusu Kristusu izlil svetega duha na približno 120 učencev, ki so se zbrali v zgornjem delu neke hiše v Jeruzalemu. Pred izlitjem duha je nastal ‚šum z neba kakor piš silnega vetra‘. Ta šum je pritegnil pozornost mnogih Židov in proselitov in jih navedel, da so se zbrali blizu hiše, kjer so bili učenci. Po moči svetega duha so pričeli ti učenci govoriti v tujih jezikih ‚o velikih Božjih delih‘. Židje in proseliti, ki so prišli v Jeruzalem iz daljnih dežel, so strmeli, ko so Galilejci govorili v njihovem jeziku (Dej. ap. 2:1—12).
7. Kako so lahko Židje in proseliti postali člani krščanske skupščine?
7 Apostol Peter je nato razložil zbrani množici, da je bil izlit Božji duh, s čemer se je izpolnila Joelova prerokba. Nato je povedal, da je Jezus, ki so ga pribili na kol, vstal iz mrtvih, da je On resnično Kristus, Gospod kralja Davida, in da je sedel na Božjo desnico. Kakšno reakcijo so izzvale besede apostola Petra? Poročilo se glasi: »Ko so pa to slišali, jih zbode v srce ter reko Petru in drugim apostolom: ‚Kaj nam je storiti, možje in bratje?‘« Peter je odgovoril: »Izpokorite se in naj se krsti vsakdo izmed vas v imenu Jezusa Kristusa v odpuščenje grehov svojih, in prejmete dar svetega duha.« Približno 3000 oseb je sledilo temu pozivu (Dej. ap. 2:14—41).
8. Kateri ukrepi so omogočili tistim, ki so iz daljnih dežel prišli v Jeruzalem, da so lahko podaljšali bivanje, da bi imeli korist od poučevanja apostolov?
8 Ti novi verniki in še mnogi drugi, ki so zatem prišli v stik s krščansko skupščino, so se morali veliko učiti. Gotovo so bili apostoli, ki jih je šolal Jezus Kristus sam, najbolj sposobni, da jih učijo. Toda oni ne bi mogli potovati v vse oddaljene dežele, iz katerih so prišli Židje in proseliti v Jeruzalem. Da bi se zato spreobrnjenci lahko posvetili nauku apostolov, so svoje bivanje v mestu podaljšali. To so jim omogočili njihovi soverniki, saj so mnogi prodali svoje posesti in izkupiček prinesli apostolom, ki so ga zatem razdelili med potrebne (Dej. ap. 2:44, 45; 4:34, 35).
9. Kakšna imenovanja so bila izvršena, ko je postajala skupščina v Jeruzalemu večja, in zakaj?
9 Ker je skupščina v Jeruzalemu stalno rasla, se je nudila tudi drugim, ne le apostolom, možnost, skrbeti za potrebe vseh. Kakor beremo, so bili že zelo zgodaj v zgodovini skupščine mladi možje, ki so očitno bili apostolom pri roki. Bili so jim verjetno na razpolago kot potrebni sli (Dej. ap. 5:6, 9, 10). Kakšen odličen pouk za bodočnost so ti mladi možje pridobili v druženju z apostoli! Sčasoma pa je bilo to pomožno delo tolikšno, da je bilo za apostole preveliko, da bi ga nadzorovali. Ko je nastal problem pri razdeljevanju hrane potrebnim vdovam, so apostoli spoznali, da ne bi bilo pravilno, če bi svojo nalogo poučevanja zanemarjali, in se zavzemali za to manj pomembno zadevo. Zato so poklicali brate v skupščini, da izmed sebe izberejo sedem sposobnih mož za dnevno razdeljevanje hrane. Po molitvi so apostoli postavili te može, tako da so položili nanje roke. Vseh sedem mož se je odlikovalo po duhovnih kvalifikacijah; bili so »polni duha in modrosti« (Dej. ap. 6:1—6). Ker je skupščina dalje rasla, so morali apostoli imenovati tudi sposobne može, »polne duha in modrosti«, ki so služili skupaj z njimi kot starešine in skrbeli za duhovne potrebe učencev.
VZDRŽEVATI ZVEZO Z NOVIMI SKUPŠČINAMI
10. a) Kako je delovalo preganjanje, ki je nastalo proti skupščini v Jeruzalemu, na širjenje »dobre vesti«? b) Kako je starešinstvo v Jeruzalemu vzdrževalo zvezo z drugimi skupščinami?
10 Kmalu po osnovanju skupščine je vstalo proti skupščini v Jeruzalemu veliko preganjanje, ki je večino učencev prisililo, da zapustijo mesto. Razkropljeni so izkoristili priložnost za širjenje »dobre vesti«. Rezultat pa je bil, da so v malih mestih, kot sta bili Samarija in Antiohija, nastale skupščine (Dej. ap. 8:1, 4—8; 11:19—21). Ko so v Jeruzalemu slišali za te skupščine in njihove potrebe, je tamkajšnje starešinstvo poskrbelo za duhovno pomoč. Poslali so apostola Petra in Janeza v Samarijo, in ko sta se zatem vračala v Jeruzalem, sta spotoma oznanjevala »dobro vest« mnogim samarijanskim vasem (Dej. ap. 8:14—17, 25). Beremo tudi o Petrovem kasnejšem obisku skupščine v Lidi in Jopi (Dej. ap. 9:32—43). Pod vodstvom Božjega duha je šel Peter iz Jope v Cezarejo, kjer je bila prvič dana priložnost neobrezanim poganom — Korneliju, njegovim domačim in najožjim prijateljem, da postanejo učenci Jezusa Kristusa (Dej. ap. 10:23—48).
11. Zakaj je šel Barnaba v Antiohijo in kako je dobil pomoč za izgrajevanje tamkajšnje skupščine?
11 Skupščina v Jeruzalemu je poslala učenca Barnabo v Antiohijo, ki je tam veliko prispeval k hrabrenju svojih bratov v veri (Dej. ap. 11:22—24). Ker je potreboval pomoč, da bi pospeševal pravo oboževanje v tem mestu, je šel v Tarzis, da bi poiskal Pavla in ga povabil, naj se pridruži njegovemu delovanju v Antiohiji. To je bilo približno dvanajst let zatem, ko je Pavel, ki je prej preganjal Kristusove naslednike, postal veren. Pavel in Barnaba sta bila zatem eno leto v skupščini Antiohija (Dej. ap. 11:25, 26). V tem času so preroki iz Jeruzalema obiskali to skupščino (Dej. ap. 11:27). Agab, eden teh prerokov, je napovedal veliko lakoto. To je spodbudilo skupščino v Antiohiji, da je organizirala za brate v Judeji pomoč in nato poslala Pavla in Barnabo z darovi v Jeruzalem (Dej. ap. 11:28—30). Skupaj z Janezom Markom, Barnabovim bratrancem, sta se zatem spet vrnila v Antiohijo (Dej. ap. 12:25).
12. a) Zakaj sta Pavel in Barnaba zapustila Antiohijo in šla v nova področja? b) Kako so nove skupščine, ki sta jih ustanovila, dobile starešine? c) Kako je skupščina v Antiohiji izvedela za dela Pavla in Barnaba?
12 Zatem sta bila Pavel in Barnaba na ukaz svetega duha izbrana za posebno delo (Dej. ap. 13:1, 2). Pod vodstvom duha sta Pavel in Barnaba potovala preko Cipra in pokrajin Male Azije, oznanjevala »dobro vest« in vzpostavljala nove skupščine. Ob ponovnem obisku skupščin sta postavila starešine, ki naj bi skrbeli za duhovne potrebe učencev (Dej. ap. 14:21—23). Ko sta se vrnila v Antiohijo ‚in zbrala skupščino, sta sporočila, koliko reči je Bog z njima storil in da je odprl poganom vrata vere‘ (Dej. ap. 14:27).
13. a) Zakaj je nastal v skupščini Antiohija problem v zvezi z neobrezanimi verniki? b) Zakaj je bilo razumno, da se zadeva razčisti v Jeruzalemu?
13 Nato pa je nastal problem. Nekateri bratje, ki so iz Judeje prišli v Antiohijo, so vztrajali, da se morajo Nežidje, ki so sprejeli krščanstvo, obrezati in da so dolžni držati Mojzesovo postavo, sicer ne bodo rešeni (Dej. ap. 15:1). Kje naj se to vprašanje razčisti? Seveda v Jeruzalemu, ker so bili s tamkajšnjo skupščino povezani apostoli. Od tam se je tudi razširilo delovanje oznanjevanja in pridobivanja učencev v mnoga področja, v katerih so že bile skupščine. Starešine skupščine v Jeruzalemu so zato imeli položaj centralnega telesa, ki so ga ostali starešine lahko neposredno vpraševali. Zato so Pavla in Barnabo zaradi spora o obrezi poslali »k apostolom in starešinam v Jeruzalemu« (Dej. ap. 15:2).
14. a) Kako je postopalo centralno starešinstvo v Jeruzalemu, da bi rešilo problem obrezovanja? (Dej. ap. 15:6—21) b) Kako so bile še druge skupščine poučene o obrezi? (Dej. ap. 15:22—29)
14 Centralno starešinstvo se je vključno z apostoli temeljito pogovorilo o zadevi. Predloženi so bili dokazi, da je Bog sprejel Nežide v njihovem neobrezanem stanju in izlil nanje svojega duha. Zato so spoznali, da so se s sprejemom Nežidov v krščansko skupščino izpolnile prerokbe iz Hebrejskih spisov. Zatem je bil sprejet sklep in zapisan v obliki pisma (Dej. ap. 15:6—21). To pismo se je glasilo:
»Apostoli in starešine in bratje pozdravljajo brate izmed poganov, ki so po Antiohiji in Siriji in Ciliciji. Slišali smo, da so nekateri izmed nas izšli in so vas zbegali s svojim govorjenjem in zmotili duše vaše, katerim nismo ničesar naročili; zato smo sklenili, ene misli zbrani, izvoliti može in poslati k vam z ljubljenima našima Barnabom in Pavlom, človekoma, ki sta žrtvovala življenje svoje za ime Gospoda našega Jezusa Kristusa. Poslali smo torej Juda in Sila, ki bosta tudi sama ustno isto povedala. Vzvidelo se je namreč svetemu duhu in nam, nobenega bremena vam več ne nakladati, razen teh potrebnih reči: da se zdržujte malikom darovanega in krvi in zadavljenega in nečistosti. Če se boste tega varovali, boste prav delali. Zdravi! (Ostanite zdravi, NS)« (Dej. ap. 15:23—29).
15. Kako so odločitve centralnega starešinstva v Jeruzalemu in obiski zvestih bratov pomagali skupščinam?
15 Takšna pisma centralnega starešinstva v Jeruzalemu in obiski zvestih bratov so skupščine izgrajevali in krepili za nadaljnje oznanjevanje »dobre vesti« in pomagala svojim bratom po veri ostati neomajnim v veri (Dej. ap. 15:30—32; 16:4, 5). Tudi navdihnjena pisma Pavla, Petra, Jakoba, Jude in Janeza so mnogo prispevala k utrjevanju vere učencev.
16. a) Kakšne možnosti služenja so se odprle vsem učencem — možem in ženam — z nastopom krščanske dobe? (Mat. 28:19, 20; Gal. 2:9; 6:10; 1. Tim. 5:10; Titu 2:3—5) b) Kakšne priložnosti za služenje so razen tega dobili sposobni možje, ki so se dali na razpolago?
16 Zares se je z nastopom krščanske dobe odprla čudovita možnost služenja vsem učencem: možje in žene so dobili prednost oznanjevati »dobro vest«, spodbujati svoje brate v veri in jim v težkih časih pomagati dobesedno ali v duhovnem pogledu. Potrebni so bili oznanjevalci Evangelija, ki bi »dobro vest« prenesli v nova področja. Potrebni so bili tudi sposobni bratje, ki bi obiskovali skupščine in nekaj časa z njimi sodelovali, da jih okrepijo in sodelujejo pri imenovanju starešin in diakonov. Ker so imeli ti potujoči bratje veliko odgovornost, so jim pomagali mladi možje, ki so zanje opravljali razne poti ali jim opravljali druge osebne službe. Kako pa je danes? Imajo kristjani tudi danes takšne priložnosti?