Pojdi proč od »lepega« drevesa!
1. Na kakšen način so z drevesi primerjani narodi zavidali »cedri na Libanonu«?
KAKOR »cedra z Libanona«, ki jo je v 31. poglavju Ezekielove prerokbe opisal Jehova, tako izgleda tudi od ljudi ustvarjena politična tvorba sedanjega sestava stvari lepša kot karkoli drugo. Jehova je rekel po Ezekielu 31:8, 9: »Nobeno drevo na vrtu Božjem mu ni bilo enako v lepoti. Lepega sem ga naredil (dobesedno cedro, ki je uporabljena za ponazoritev) z množino odrastkov njegovih; in zavidala so mu vsa drevesa edenska, ki so bila na vrtu Božjem.« Ta svetovni politični sestav stvari je proizvedel veliko vej z bogatim listjem, ki daje senco in le-ta nudi zavetje in obrambo političnim potrebam vseh narodov sveta. Narodi, primerjani z drevesi, bi bili vsi radi svetovne sile in vladali nad drugimi, radi bi bili zavidanja vredna organizacija.
2. Kako je človeštvo dokazalo, da se mu zdi »cedra na Libanonu« lepša od česarkoli?
2 Vsi, ki verujejo, da lahko vlada človek neodvisno od Boga, občudujejo to »cedro na Libanonu«; imajo jo za višek lepote. To ugotovi vsak trezno misleči človek, če upošteva svetovno razširjenje nacionalizma in splošno težnjo po narodnostni neodvisnosti. Istočasno teče velik boj za moč med velikimi narodnostnimi bloki, ki težijo za svetovno vladavino. Kult države je dobil svetovni obseg. Od vseh prebivalcev Zemlje zahtevajo, da v njem sodelujejo. Ta oblika zavistnega občudovanja simbolične »cedre na Libanonu« je podobna v zadnji knjigi Biblije, v Razodetju 13:3, 4, 15, napovedanemu občudovanju. Takole beremo:
3. Kako je v Razodetju 13:3, 4, 15 ponazorjeno oboževanje države?
3 »In vsa Zemlja se je čudila (občudovala, NS) zadaj za zverjo; in molili so zmaja, ker je bil dal oblast zveri, in molili so zver, govoreč: ‚Kdo je zveri enak? in kdo se more vojskovati z njo?‘ In dano ji je bilo vdihniti duha podobi zveri, da tudi govori podoba zveri in stori, da bodo pomorjeni, katerikoli ne molijo podobe zveri.«
4. Zakaj se oboževalci živega in pravega Boga ne morejo udeleževati tega čaščenja?
4 Iz tega preroškega opisa »stvari, ki se imajo zgoditi«, se vidi, kako daleč se bo razširilo to prisiljeno oboževanje, namreč po vsem svetu. Vidi se tudi, do kakšne skrajnosti bo šlo to oboževanje, da bodo namesto Boga Jehovo oboževali »zver« in njeno malikovalsko »podobo«. Nastaja vprašanje: Ali se lahko oboževalec živega in pravega Boga, Stvarnika, ki zahteva izključno predanost, udeležuje takšnega živalskega kulta? Gotovo ne! (2. Mojz. 20:1—6) Stvarnik govori o samem sebi: »Jaz sem Jehova, to je ime moje, in slave svoje ne dam drugemu, ne hvale svoje rezanim podobam« (Izaija 42:8).
5. Čigav zgled lahko v tem pogledu brez nadaljnjega posnemamo? Zakaj?
5 Ali jemljemo v današnjem nacionalno usmerjenem svetu te besede resno, čeprav so bile izgovorjene pred več kot 2700 leti? Najboljši zgled v tem pogledu je dal Jezus Kristus. Ko mu je satan, hudič, simbolični zmaj, ponudil vladarstvo nad vsem svetom, zanj pa zahteval gesto oboževanja, je odgovoril: »Moli Jehovo, Boga svojega, in njemu samemu služi« (Mat. 4:8—10).
6. Kako gleda Bog na »cedro z Libanona« in med katerima možnostima moramo zato nemudoma izbirati?
6 Z odklonitvijo satanove ponudbe je Jezus pokazal, da simbolična »cedra na Libanonu« v njegovih očeh ni bila lepa. Tudi njegovi resnični učenci nikoli niso imeli politične tvorbe sedanjega sestava stvari za zapeljivo »lepo« in vredno oboževanje. Bog Jehova opisuje »lepoto« simbolične »cedre na Libanonu« s posvetnega stališča, toda v njegovih očeh ni »lepo« tisto, kar »cedra z Libanona« (faraon, kralj v Egiptu, in njegova množica) ponazarja. To je nekaj slabega, zato pravi: »Zaradi brezbožnosti njegove sem ga zavrgel« (Ezek. 31:11). Ali gledamo danes na simbolično »cedro« tako, kakor jo gleda Bog Jehova, in smo prepričani o tem, da se bo ta Božji izrek kmalu dokončno izpolnil? Naše stališče do tega je za nas odločilno pri odločitvi v zvezi z vprašanjem: ali naj ostanemo pod simbolično »cedro« kakor narodi ali pa naj se od nje nemudoma odstranimo?
»DREVO« BO ZAGOTOVO PADLO
7., 8. Kaj je sklenil Jehova glede »cedre na Libanonu«, zaradi česar moramo brezpogojno ukrepati?
7 Nujno potrebno je, da se v tej zadevi pravilno odločimo. Simbolična »cedra« (današnja protislika faraona in njegove množice) bo gotovo padla z velikim ropotom. Božja odločitev je, da bo prišlo do tega dogodka, pomembnega za ves svet. Po opisu zavidanja vredne »lepote« simbolične »cedre na Libanonu«, se prerokba, dana po Ezekielu, nadaljuje.
8 »Zato je tako rekel (suvereni) Gospod Jehova: ‚Ker si tako visoko vzrastel — da, vrh je iztezal tja med oblake in srce njegovo se je prevzelo zaradi visokosti njegove: zato ga dam v pest mogočniku med narodi, naj le ravna z njim, kakor hoče; zaradi brezbožnosti njegove sem ga zavrgel. In tujci, silovitniki med narodi, so ga posekali ter vrgli na tla: njegovi odrastki so popadali po gorah in po vseh dolinah in veje njegove so se polomile in obležale po vseh globinah dežele; in vsa zemeljska ljudstva so šla izpod sence njegove in se niso več zanj zmenila; na podprti trup njegov so sedli vsi ptiči nebeški in po vejah njegovih čepe vse zverine Zemlje: da naj se ne povzdiguje nobeno drevo ob vodah zaradi visokosti svoje ter ne izteza vrha tja med oblake, da se tudi njih mogočneži ne zanašajo nase zaradi visokosti svoje, ker vsi pijejo vodo; zakaj vsi so izročeni smrti v spodnje kraje Zemlje, sredi med sinove človeške, k njim, ki se pogrezajo v jamo« (Ezek. 31:10—14).
9. Kako je označil Jehova tiste, ki bodo posekali »cedro na Libanonu«, in kako naj bi to delovalo na narode, ki so pod njeno zaščito?
9 »Cedro«, ki sega v oblake visoko na Libanonu, naj bi posekala skupina drvarjev. »Nemogoče!« bodo morda rekli »veliki narodi«, ki prebivajo v njeni senci, toda Bog Jehova bo skrbel za to, da se bodo njegove besede izpolnile. Sklenil je, da pooblasti »mogočnika med narodi«, ki naj postopa proti simboličnemu »drevesu«. Ta »mogočnik« naj bi bil sestavljen iz tujih narodov, iz narodov, ki ne prebivajo pod simbolično »cedro«, iz ‚tujcev, silovitnikov med narodi‘. Vsi »veliki narodi«, ki prebivajo pod »cedro«, ne bodo mogli temu mednarodnemu silovitniku preprečiti, da ne bi posekal tega drevesa, ki jim daje senco. Že samo dejstvo, da so drvarji opisani kot »mogočnik med narodi« in kot ‚silovitniki med narodi‘, naj bi napolnilo s strahom srca tistih, ki prebivajo pod visoko senčnato »cedro«.
10. Kdo je bil »mogočnik med narodi«, ki ga je Jehova takrat uporabil za uničevalsko sekiro, in česa se glede »cedre« ni bilo več treba bati?
10 Bog, Vsemogočni, ki ne laže, je izpolnil svojo prerokbo na simbolični cedri tistega časa. Pustil je, da je nova svetovna sila, babilonsko kraljestvo, nastopila proti ‚faraonu, kralju Egipta, in njegovi množici‘. Ta »mogočnik med narodi« ni bil prijatelj faraona in njegove množice, temveč je bil sestavljen iz »tujcev«. Ti sovražniki so nastopili proti egipčanski »cedri« tako kot »silovitniki med narodi«. Stremeli so za tem, da bi tiransko vladali nad svetom in Jehova jih je uporabil kot ubijalsko sekiro v svoji roki. Ko so hoteli faraon, egiptovski kralj in njegova množica, njegovi vojščaki, priti na prošnjo kralja Zedekije na pomoč obleganemu Jeruzalemu, so ga zavrnili tiranski Babilonci. Leta 607 pr. n. št. so lahko zatem faraon in njegove čete videle, kako je bil uničen Jeruzalem in njegov sveti tempelj. Približno šestnajst let pozneje je dal Jehova deželo Egipt kralju Nebukadnezarju kot odkupnino za uslugo, ki so jo naredili kot božanski izvršitelji obsodbe (Ezek. 29:17—20). Takrat so bile zlomljene močne faraonove roke, tako da ni bilo več ozdravljenja in nikoli več se ni bilo treba bati, da bo on prevzel svetovno oblast (Ezek. 30:20—26).
11., 12. Na kateri narodnostni blok mislimo v zvezi s tem? Zakaj pa on ni od Boga uporabljeni novodobni »mogočnik med narodi«?
11 Toda vse to leži že preko 2500 let v preteklosti. Kar nas danes zanima, je vprašanje: kdo je novodobni »mogočnik med narodi« in kdo so ‚tujci, silovitniki med narodi‘? Ali ni s tem mišljen brezbožni narodnostni blok, ki se ga vsi bojijo?
12 Na to odgovarjamo kratko: »Ne«! Ker prebivajo brezbožni narodi prav tako pod širokimi vejami simbolične »cedre z Libanona«, kakor liberalni, demokratični narodi. Oni so del tega sveta in delujejo v skladu s politično tvorbo tega sestava stvari, ki so ga ustvarili ljudje. So nacionalistični, obožujejo državo in so si postavili za cilj obvladati ves svet s svojo politično ideologijo in metodami. Zato ne moremo pričakovati, da bi posekali simbolično »cedro na Libanonu«, novodobno protisliko egiptovskega faraona in njegove množice. Nikoli se ne bodo sami onesposobili. Iz Daniela 11:40 do 12:1 vidimo, da bo zanje kakor za vse druge nastopil »čas stiske, kakršne ni bilo, odkar je narod, do tistega časa«.
13. Zakaj Jehova ne bo uporabil niti svojih krščanskih prič, da opravi delo, ki odgovarja delu »mogočnika« ali »tirana« narodov?
13 Po kom pa bo torej Jehova posekal simbolično »cedro na Libanonu«, ki še vedno obvlada Zemljo, in kdo bo opravljal delo, ki je podobno tistemu, ki ga je »mogočnik med narodi« ali ‚tujci, silovitniki med narodi‘ opravil v dneh preroka Ezekiela? Ne po svojih krščanskih pričah, ki jih je danes samo približno dva milijona, ki so raztresene v 210 deželah in otokih po vsej Zemlji. To niso nikaki despoti, nobeni tirani, ki bi zastraševali ljudi; oni so nemočna religiozna manjšina, ki je javno preganjana. Jehova ne bo uporabil nezmožnega zemeljskega orodja, temveč mogočno, nebeško.
14., 15. Koga bo torej uporabil Jehova po Jezusovih besedah v Matevžu 24:29—31?
14 Orodje, ki ga bo Bog uporabil, je oslavljeni Jezus Kristus in njegove nebeške vojske. Trezno misleči politiki bi se tej misli smejali. Tudi asirski kralj Senaherib bi se takrat misli, da bo Jehovin angel v eni sami noči pomoril 185 000 njegovih najboljših vojščakov, verjetno smejal (2. kra. 19:35, 36). Jezus Kristus je rekel v zvezi s svojo prerokbo o »koncu sestava stvari«:
15 »Sile nebeške se bodo gibale. In tedaj se prikaže na nebu znamenje Sinu človekovega; in tedaj zaplakajo vsi rodovi Zemlje in bodo videli Sina človekovega, da prihaja na oblakih nebeških z močjo in slavo veliko. In pošlje angele svoje z močnim glasom trobente« (Mat. 24:29—31).
16. Komu je Bog izročil »cedro« in vse, ki iščejo pod njo zavetja, in kaj moramo delati, da ne bi bili skupaj s tem »drevesom« uničeni?
16 Jehova je ves »sestav stvari« skupaj s posvetnimi narodi, ki so v njem iskali zavetja, izročil svojemu Sinu Jezusu Kristusu, »Gospodu gospodov in Kralju kraljev«. On bo skupaj s svojimi angeli posekal lepo, razsežno »cedro na Libanonu« (Raz. 11:15; 17:14; 19:11—16). V spomin na »bitko velikega dne Boga vsemogočnega« bo na tleh ležal »podrti trup« simbolične »cedre na Libanonu«, namreč novodobna protislika ‚faraona, kralja Egiptovskega, in njegove množice‘ (Raz. 16:13—16). Podobni bodo tistim, ki gredo v smrt, v »spodnje kraje zemlje«, da, v »jamo« ali grob (Ezek. 31:14). Ali bi radi mi, ki živimo sredi tega »sestava stvari«, šli skupaj z njim v grob? Če ne, tedaj ne smemo iskati zaščite in zavetja pod »drevesom«, obsojenim na padec, temveč se moramo od njega oddaljiti. Ne dopustimo, da bi njegov padec pomenil uničenje tudi za nas!
ŽALOVANJE ZARADI PADCA »DREVESA«
17., 18. Zakaj bodo, kakor se vidi iz Ezekiela 31:15—17, v kratkem žalovali?
17 V kratkem bodo v vsem svetu žalovali zaradi nečesa, kar bo veliko pomembnejše kakor padec kakšne lepe libanonske cedre, ki jo je občudovala množica turistov. Žalovali bodo nad padcem svetovnega sestava stvari in njegovih voditeljev (novodobnega, ‚faraona, kralja Egipta in njegove množice‘). Glede tega naj ne bi bili v nevednosti, ker je v Božji prerokbi dalje rečeno:
18 »Tako pravi (suvereni) Gospod Jehova: ‚V dan, ko je šel doli v šeol, sem napravil žalovanje; zagrnil sem globočino (brezno, LXX) zaradi njega in ustavil njene reke, in velike vode so se zajezile; Libanonu pa sem velel žalovati po njem, in zaradi njega so omedlevala vsa drevesa na polju. Storil sem, da so se od hrupa njegovega padca tresli narodi, ko sem ga pahnil doli v šeol k njim, ki so se pogreznili v jamo. In potolažila so se vsa drevesa Božja, vsa izbrana in najboljša drevesa libanonska, vsa, ki jih namaka voda v spodnjih krajih zemlje. Tudi ona so šla z njim doli v šeol k pobitim od meča, ki so kot njegovi pomočniki sedeli v senci njegovi med narodi« (Ezek. 31:15—17).
19. Kaj bodo storili po Jezusovih besedah vsi rodovi Zemlje, ko bodo videli »znamenje« njegovega prihoda, in katero dejstvo jih bo tedaj pretreslo?
19 V smislu teh Jehovinih besed je lahko Gospod Jezus Kristus upravičeno rekel, da bodo zaplakali vsi rodovi Zemlje, ko se pojavi na nebu »znak«, ki bo naznanil njegov prihod kot Jehovino orodje za izvršitev božanskega maščevanja nad hudobnimi (Mat. 24:30). Znaki, ki bodo govorili glasneje kakor svetovno oznanjevanje krščanskih Jehovinih prič, bodo pomagali vsem rodovom Zemlje spoznati, da je ta sestav stvari obsojen na skorajšnje uničenje. Končno bodo spoznali, da kljub naporom, da ga ohranijo, ne morejo preprečiti njegovega padca. Pretreslo jih bo, ko bodo ugotovili, da je Stvarnik neba in Zemlje povzročil njegovo uničenje. Žalostni bodo, ker bo temu, kar so tako občudovali zaradi njegove vzvišene »lepote«, grozilo uničenje. Misel, da ga bodo izgubili, jih bo zelo bolela.
20. Kako to, da je bila simbolična »cedra« velik porabnik vode?
20 Rodovi, ljudje iz vseh narodov, so bili za simbolično »cedro na Libanonu« kakor vode, kakor globočina ali brezno, čigar vode so bile speljane do korenin tega svetovnega sestava stvari. Korenine tega sestava stvari so lakomno vsrkavale, kar so mu ljudje lahko prispevali. V tem pogledu je simbolična »cedra na Libanonu« pila mnogo vode. Podoben je Babilonu velikemu, svetovnemu kraljestvu krive religije, za katerega je rečeno, da sedi »na mnogih vodah«. S tem ni mišljena dobesedna voda, temveč »vode, (ki jih je videl krščanski apostol Janez), kjer sedi nečistnica, so ljudstva in množice in narodi in jeziki« (Raz. 17:1, 15). Danes so narodi, svetovno prebivalstvo, narasli na preko štiri milijarde. Simbolična »cedra na Libanonu« ima zato mogočno »globočino« vode, iz katere lahko črpa za svoje vzdrževanje.
21. Kako bo Jehova zadržal simbolične reke in zajezil mnoge vode, tako da ne bodo več pritekale k simbolični »cedri«?
21 Ali bo svetovnemu prebivalstvu zaradi svoje številčnosti uspelo ohraniti cedri podoben »sestav stvari«? Bo to uspelo tako imenovani »diktaturi proletariata«, vladarstvu množic? Jehova, Suveren neba in Zemlje, pravi: »Ne«! On pravi, da bo ‚zagrnil globočino vode in ustavil njene reke‘ in da bo mnoge »vode zajezil« (Ezek. 31:15). Kako se bo to zgodilo? Tako, da bo kljub splošnim protestom posekal simbolično »cedro na Libanonu«.
22. Kako bo posekanemu drevesu koristila »vodna globel« pod njim?
22 Le kaj koristi posekanemu drevesu ‚globel vode‘ pod njegovim podrtim deblom? Njene reke bodo zadržane, ker ne bodo dosegle debla, ležečega na tleh, ker je odrezano od svojega panja. Mnoge vode bodo zajezene; preprečeno jim bo, da bi pritekale k mogočnemu drevesu. Zmagala bo Jehovina volja, ne volja ljudstva. Rimski pregovor vox populi vox Dei (Glas ljudstva (je) glas Boga) ne odgovarja dejstvom.
23. Zakaj bo Jehovin posek »cedre« izzval ogorčenje tudi pri vseh nepomembnejših delih sestava stvari?
23 Padec »sedanjega hudobnega sestava stvari«, ki ga bo povzročilo Jehovino orodje, bo v vsem svetu izzval ogorčenje, ker bo imel posledice za vse narode, ljudstva, rodove in jezike. To je tudi razumljivo, kajti kako bi lahko katerikoli nepomembni del tega svetovnega sestava pričakoval, da bi lahko še naprej obstajal, če pade ves sestav pod Božjim smrtnim udarcem? (Gal. 1:4). Če najvišje in najlepše drevo ne sme dalje stati in vladati Zemlji, kako bi potem ostala drevesa lahko računala s tem, da bi stala brez zaščite cedri podobnega sestava? »Omedleli« bodo, izgubili razum, odpovedalo jim bo srce. Zelo dobro ponazarjajo Jehovine besede, kaj se lahko od njih pričakuje: »Zaradi njega so omedlevala vsa drevesa na polju« (Ezek. 31:15).
24. Kaj bo s padcem »cedre z Libanona« povzročen pretres narodov zanje povzročil?
24 Z mislijo na to, da ponazarja »cedra na Libanonu« ‚faraona, kralja Egipta, in njegovo množico‘, govori Jehova dalje: »Storil sem, da so se od hrupa njegovega padca tresli narodi, ko sem ga pahnil doli v šeol k njim, ki so se pogreznili v jamo« (Ezek. 31:16). Padec »cedre na Libanonu« bo povzročil tolik hrup, da se bo zdelo, da se je stresla Zemlja in udarni val bo zadel vse narode. Pretres narodov, ki dajejo prednost vladavini »sedanjega hudobnega sestava stvari«, bo zanje prav tako pomenil padec, njihov zaton in odstranitev. Tako bo narejen konec vsem zahtevam po različnih področjih. Prav tako ne bo več nobenih državnih vladavin (Heb. 12:26, 27; Hag. 2:6, 7). Tako bodo ošabno »cedro na Libanonu« nasilno zapustili (Ezek. 31:12).
25. Kdaj bodo narodi zapustili »cedro na Libanonu«?
25 Kdaj pa se bo to zgodilo? Med neko vojno. Toda ne med tretjo svetovno vojno, ki bi jo med seboj vodili tekmujoči bloki militariziranih narodov z jedrskim orožjem, temveč med »bitko velikega dne Boga Vsemogočnega«, ki bo potekala na bojnem polju Harmagedona. Vojna je ponazorjena z »mečem«. Simbolična »cedra z Libanona« bo ležala v družbi narodov in svetovnih sil, ki bodo padli zaradi meča. To se vidi iz Jehovinih besed: »In potolažila so se vsa drevesa Božja, vsa izbrana in najboljša drevesa libanonska, ki jih namaka voda, v spodnjih krajih zemlje. Tudi ona so šla z njim (simbolično cedro) doli v šeol k pobitim od meča, ki so kot njegovi pomočniki sedeli v senci njegovi med narodi« (Ezek. 31:16, 17).
26. V katerem smislu se lahko narode, ki so prebivali v senci »cedre z Libanona«, opiše kot »njeno seme«?
26 »Njegovo seme«, ki je prebivalo sredi narodov pod senco »cedre z Libanona« je lahko politična, militaristična in nacionalna organizacija, ki je izšla kot mladika ali potomstvo iz »sedanjega hudobnega sestava stvari«. Seveda so pod senčno vladavino svetovnega sestava stvari postale močne in velike. Mnoge od teh narodnostnih organizacij so že propadle, šle so k mrtvim v deželo globoko spodaj, v kraljestvo mrtvih.
27. Kako bodo narodnostne organizacije, ki se že nahajajo globoko v zemlji, potolažene, ko pade »cedra na Libanonu«?
27 Ti torej več ne obstojajo kot simbolična drevesa, čeprav še vedno obstaja vseobsegajoči sestav stvari, čigar uničenje se vse bolj približuje. Ko bo končno posekan in za vedno padel, bo to za vsa ostala simbolična drevesa globoko v zemlji, v splošni »jami«, v šeolu ali kraljestvu mrtvih, velika tolažba. Vsi poznamo pregovor: »V dvoje je lažje.« Ta simbolična »drevesa«, ki so po moči »meča« že padla, bodo vesela, ko se jim pridruži veličastna »cedra z Libanona« v smrti. Potolažena bodo, ko vidijo, da je ta sestav stvari, ki je obvladal svet, ravno tako oslabel zaradi Jehovine »sekire« kakor oni. (Primerjaj Izaija 14:9—12).
28. Kateri bodoči »vrt Božji« torej »cedra z Libanona« ne bo zasenčila?
28 Tako se bo pokazalo, da ta sestav stvari ni močnejši kakor tisti, ki so ga podpirali, v čigar varni senci so iskali zavetja. Jehova ne želi, da bi ta simbolična »cedra na Libanonu« zasenčila resničen, dobesedni »Božji vrt«, ki bo obnovljen po njegovi bitki Harmagedona in zvezanju satana, hudiča, »boga tega sveta« (2. Kor. 4:4).
NJEGOVA »LEPOTA« V OČEH LJUDI GA NE BO REŠILA
29., 30. Kje se bo po Jehovinih besedah končno znašel ta »hudobni sestav stvari«, čeprav je podoben najlepši cedri na Libanonu?
29 Ljudje so nagnjeni k temu, da obožujejo stvarjenja. Pustili so se zapeljati tudi k temu, da obožujejo lepo simbolično »cedro na Libanonu«. Ta svetovni sestav stvari meni, da je lepše in bolj zaželeno od Božjega Kraljestva pod Mesijo, Jezusom, Božjim Sinom. Da, v človeških očeh je »sedanji hudobni svet« po lepoti podoben visokorasli »cedri na Libanonu«. Ali to kaj vpliva na tega, ki je zasadil dobesedne libanonske cedre? Temu sestavu stvari, ki obsega ves svet, pravi on:
30 »Komu si enak v taki slavi in velikosti med drevesi edenskimi? (Kaj se bo kljub temu zgodilo?) Pahnjen boš z drevesi edenskimi v spodnje kraje zemlje, med neobrezanci boš ležal z njimi, ki so pobiti z mečem. To je Faraon in vsa množica njegova, govori (suvereni) Gospod Jehova« — Ezek. 31:18.
31. Ali je pri Bogu štela samopravičnost ‚faraona in njegove množice‘ in čigavo usodo naj bi zato delila?
31 Pri ‚faraonu in njegovi množici‘ je bila takrat verjetno v navadi obreza, zato so se čutili prav tako čiste in pravične kakor Izraelci, potomci Hebrejca Abrahama. »Faraon in njegova množica« verjetno nikoli nista mislila na to, da bosta kdaj delila usodo neobrezanih narodov in svetovnih sil na Zemlji in da bosta skupaj z njimi pokopana. Toda njihova samopravičnost pri Jehovi ni štela. Zato naj bi se hamitska vladavina starega Egipta, dežele ob Nilu, ob določenem času končala. Niti obreza niti posvetna lepota njegovih od ljudi ustvarjenih organizacij ne bi »faraona in njegove množice« obvarovala usode nepomembnih organizacij.
32. Kako se bo novodobnemu »lepemu« sestavu stvari zgodilo enako kakor ‚faraonu in njegovi množici‘ in zakaj?
32 Jehova, suvereni Gospod, je sklenil usmrtiti »faraona in njegovo množico« po svojem orodju in ga vreči tja, kjer so vsi ostali nečisti umrli ljudje. Njihova politična organizacija je bila slaba in Jehova je rekel, da jih bo ‚zavrgel zaradi njihove brezbožnosti‘ (Ezek. 31:11). Tako se bo zgodilo tudi novodobnemu ‚faraonu in njegovi množici‘. Sestava stvari, ki ga ponazarja ta faraon in njegova množica, Bog Jehova ne odobrava. Vidi njegovo hudobnost, čeprav izgleda morda v očeh človeštva, ki ga občuduje, zelo »lep«. Zasluži prav takšno ravnanje kakor nenavadno lepa »cedra na Libanonu«, namreč da ga poseka »meč« »bitke velikega dne Boga, Vsemogočnega«, Harmagedon (Raz. 16:13—16). Ob njegovem padcu bodo pretreseni vsi narodi Zemlje, ker bodo spoznali, da ravno tako ne morejo dalje obstojati kakor svetovni »sestav stvari«. Ker trmoglavo stoji na poti Božjemu mesijanskemu Kraljestvu, bo posekan.
PRAVILNO POSTOPANJE JE SEDAJ NUJNO POTREBNO!
33. V kakšnem smislu je »sekira nastavljena (sedaj) pri korenini« lepe »cedre na Libanonu«?
33 Janez Krstnik je rekel o takratnem židovskem sestavu stvari: »Nastavljena je pa že tudi sekira drevju pri korenini: vsako drevo torej, ki ne rodi dobrega sadu, se poseka in vrže v ogenj.« Ravno tako se bo zgodilo simbolični »cedri na Libanonu« (Mat. 3:10). Čas, ki ga je Jehova predvidel za to, da položijo »tujci, silovitniki med narodi« sekiro na »sodobni hudobni svet«, se je zelo približal. Njegov padec prihaja vedno bliže. Čeprav izgleda v očeh ljudi »lepo«, ga ni zasadil Jehova in ni del Jehovine organizacije. To je vidni del organizacije satana, hudiča. »Zaradi brezbožnosti njegove sem ga zavrgel«, govori Jehova (Ezek. 31:11, 12).
34. Čigavo »seme« so voditelji »sedanjega sestava stvari«?
34 Novodobne protislike ‚faraona, egiptovskega kralja, in njegove množice‘ delujejo v tem hudobnem svetu že preko štiri tisoč let, namreč od osnovanja Babilona v Nimrodovih dneh. Teh vladajočih elementov sveta ni postavil na njihov položaj Jehova, suvereni Gospod. Ti niso »seme« ali potomstvo nebeškega Očeta; tudi niso »Seme« Božje »žene«, za katerega je v prvotnem »Edenskem vrtu« dal obljubo, ki vliva upanje. Oni so predvsem »seme« velike kače, to se pravi seme satana, hudiča (1. Mojz. 3:15). Te besede se morda trdo slišijo, toda so povsem v soglasju s tem, kar je takrat rekel Jezus o svojih nasprotnikih: »Vi ste iz očeta hudiča in želje očeta svojega hočete izpolnjevati. On je bil ubijalec ljudi od začetka, in na resnici ne stoji, ker resnice ni v njem« (Jan. 8:44). To novodobno »seme« velikega Božjega nasprotnika tako malo služi Bogu kakor takrat faraon in njegova množica; podobno mu je kot duhovni »Egipt« (Raz. 11:8).
35. Kaj naj storimo glede na to razodeto dejstvo v tem nevarnem času in kako lahko to naredimo?
35 Kaj smo dolžni storiti glede na to razodeto dejstvo in glede na prihajajočo izpolnitev Ezekielove prerokbe o »cedri z Libanona«? Kaj naj storimo v tem nevarnem času v lastnem interesu? Odstraniti se moramo od simboličnega »drevesa«. Nihče od nas ne bi hotel biti deležen trajne škode zaradi njegovega padca. Zato moramo zapustiti »sedanji hudobni svet«, ‚faraona, kralja Egipta, in njegovo množico‘ v protisliki, in se priključiti Jehovini organizaciji. Dokler smo del tega grešnega sveta, smo za Jehovino organizacijo mrtvi. Pavel je rekel: »... ki ste bili mrtvi po prestopkih in grehih, v katerih ste nekdaj hodili po navadi tega sveta, po knezu (satanu, hudiču) oblasti v zraku« (Efež. 2:1, 2). Ne smemo več živeti kakor »sestav stvari tega sveta«. Odstranili naj bi se iz zaščitne sence tega, kar sta predstavljala »faraon in njegova množica«.
36. Kako naj zatem, ko smo zapustili vidno satanovo organizacijo, dokažemo, da upoštevamo besede Izaije 31:1?
36 Ko smo se odstranili od vidne organizacije velikega Božjega nasprotnika, naj pri njej nikoli več ne bi iskali pomoči in zaščite. Razum in božanska modrost nam zapovedujeta, naj upoštevamo naslednje navdihnjene besede: »Gorje njim, ki gredo doli v Egipt po pomoč in se opirajo na konje, ki zaupajo vozem, ker je njih število veliko, a ne ozirajo se v Svetnika Izraelovega in ne iščejo Jehove!« (Iza. 31:1).
37., 38. Zakaj so za nas židje, ki so po uničenju Jeruzalema ostali v deželi, v tem pogledu za nas svarilen zgled?
37 Za to, kako nespametno bi bilo iskati pomoč pri Egiptu, ki je obsojen na uničenje, imamo svarilen zgled. Ezekiel je izrekel svojo prerokbo enajsto leto svojega ujetništva, prvega dne tretjega meseca (Ezek. 31:1). Deveti dan četrtega meseca (9. tamuza 607 pr. n. št.) je babilonski »silovitnik med narodi« zavzel Jeruzalem. Naslednji mesec so Babilonci razrušili mesto in odpeljali večino preživelih v Babilon. Sedmi mesec (tišri 607 pr. n. št.) so umorili namestnika, ki je bil postavljen nad preostalimi Židi v deželi.
38 Iz strahu pred maščevanjem Babiloncev so ti Židje sklenili zapustiti Judejo in bežati v Egipt, da bi iskali zavetje pod simbolično »cedro z Libanona«. Prerok Jeremija jim je to odsvetoval. Opozoril jih je, s tem da jim je rekel, da bo babilonski kralj zavzel Egipt in bodo tako na vsak način prišli pod njegovo oblast. Toda Židje Jeremijevega opozorila niso upoštevali, temveč so bežali v Egipt in vzeli s seboj tudi preroka Jeremijo. Egipt pa jih je razočaral, ker ga je nekaj let pozneje kralj Babilona priključil svojemu kraljestvu. Kakor v preteklosti, tako tudi tokrat Egipt ni izpolnil pričakovanja nezvestih Židov; toda Božja beseda se je izpolnila (2. kra. 25:1—26; Ezek. 29:17—20; Jer. 40:7 do 43:13).
39. Kaj je torej upanje človeštva in zakaj?
39 Za posvetni sestav stvari so že nastopili zadnji dnevi. Kakor je stari Egipt razočaral tiste, ki so pod njegovimi dolgimi vejami simbolične »cedre na Libanonu« iskali zaščito, tako bo tudi sedanji sestav stvari razočaral vse, ki vanj zaupajo in pričakujejo pomoč od njegovih čet in njegovega gospodarstva. Njegova oblast nad prilikami Zemlje mora biti kakor posekana. Bližajoče se Jehovino Kraljestvo bo to storilo po Božjem kraljevskem Sinu Jezusu Kristusu. To Kraljestvo je upanje človeštva, ker bo vpeljalo nov in pravičen, zares »lep« sestav stvari. Obnovilo bo »vrt Božji«, dobesedni edenski raj, in napolnilo vso Zemljo z njegovo lepoto.
40. Zakaj ne smemo ostati povezani s tem svetom in kaj pomeni za nas obnašati so tako kakor Jezus in njegovi apostoli?
40 Z ozirom na brezupno svetovno stanje ne smemo biti še dalje povezani s svetom brezbožnih in njegovim sestavom stvari, obsojenim na zaton. Če hočemo uživati večne blagoslove, ki jih bo dajal Kralj Jezus Kristus svojim podložnikom, se moramo obnašati tako kakor on in njegovi apostoli. Rekel je: »Niso del sveta, ... kakor jaz nisem del sveta« (Jan. 17:14, 16, NS). Če torej nismo del »sveta brezbožnih ljudi«, ne bomo z njim uničeni (2. Pet. 2:5; 3:6). Ostali bomo živi in večno prebivali pod pravičnim novim sestavom stvari, v katerem ne bo vladal faraon s svojo množico, temveč bodo Jezus Kristus in njegovi oslavljeni sodediči služili v blagoslov človeštva kot kralji in Božji duhovniki (Raz. 20:4, 6).