Izpolnitev preroške uganke

UGANKA spodbuja k razmišljanju. V našem razumu lahko zapusti globlji vtis kakor samo naštevanje dejstev. Tako je tudi Najvišji posredoval svojo preroško besedo o kraljevski Davidovi hiši po Ezekielu v obliki uganke, da bi jo bolje vtisnil v razum poslušalcev, ki so preroku prisluhnili.

To uganko najdemo v Ezekielu 17. poglavje. Glasi se: »Velik orel z velikimi perutnicami in dolgimi letalnimi peresi, poln pisanega perja je priletel na Libanon in odtrgal vrh cedrovega drevesa. Najgorenjo vejico je odtrgal in jo odnesel v deželo tržnikov ki jo postavil v mestu kupčevalcev. In vzame semena dežele ter ga vseje na žitno njivo; nesel ga je k obilim vodam, gojil ga je kakor vrbo. In vzraslo je in postalo bohotna vinska trta nizke rasti, da so se njene veje obračale proti orlu in korenine njene bile pod njim; tako je postala vinska trta in poganjala mladine in raztezala grebenice.

Bil je pa drug velik orel z velikimi perutnicami in obilim perjem. In glej, ta vinska trta je od gredic svojega sadišča krivo iztezala korenine svoje žejno do njega in razgibala svoje veje proti njemu, da bi jo namakal. Na dobri njivi, pri obilnih vodah je bila zasajena, da bi poganjala mladike in rodila sad, da postane slavna vinska trta« (Ezek. 17:3—8).

Zatem so nastala naslednja vprašanja o tej vinski trti: »Bo li imela srečo? Ne izruje li oni korenin njenih in odreže njenega sadu, da usahne?« In odgovori: »Vse njeno mlado listje, ki ga je pognala, se posuši; in ne bo treba velike moči in mnogega ljudstva, da jo vzdignejo od korenin njenih.« Končno se pojavijo še nadaljnja vprašanja in tudi odgovori: »In glej, čeprav zasajena, bo li imela srečo? Se li ne posuši docela, kakor hitro se je dotakne vzhodni veter? Usahne na gredicah, na katerih raste« (Ezek. 17:9, 10).

Kaj pomeni ta uganka? Kako se bo izpolnila? In kakšno korist imamo danes od nje? To so vprašanja, ki terjajo odgovor.

O pomenu uganke nam ni treba ugibati, ker tudi rešitev najdemo v Bibliji. Kdo je »veliki orel«, ki je prišel k »Libanonu«, je pojasnjeno v Ezekielu 17:12 takole: »Kralj babilonski je prišel v Jeruzalem in je vzel kralja in kneze v njem ter jih odpeljal k sebi v Babilon.«

Nebukadnezar, »kralj Babilona« je bil podoben »velikemu orlu«, pod čigar velika krila so prišla mnoga izpostavljena ljudstva. Ta »veliki orel« je prišel na »Libanon«, to se pravi v Jeruzalem. Jeruzalem lahko zelo primerno označimo kot »Libanon« zaradi njegove visoke lege in zgradb, zgrajenih večinoma iz cedrovine. Tudi vladarstvo, ki je v Jeruzalemu bilo v rokah vladarjev iz kraljevske Davidove hiše, je bilo podobno visoki cedri. Nebukadnezar je odtrgal najvišji vrh te cedre — kralja Jojahina in njegove kneze — in jih odpeljal v izgnanstvo v Babilon. Odhod v ujetništvo Babilona je v uganki izraženo z naslednjimi besedami: »Odnesel (jo je) v deželo tržnikov (v Kanaan) in jo postavil v mestu kupčevalcev.« Razlog je v tem, da je stoletja prej izraz »Kanaanci« pomenil »trgovci« ali »tržniki«. (Primerjaj Job 41:6, kjer je izraz »Kanaanci« preveden s »trgovci«.) Kot veliki trgovski center je bil Babilon dejansko »mesto trgovcev«.

O tem, kar je naredil Nebukadnezar s »semenom«, je razloženo v rešitvi uganke: »In vzel je enega od kraljevega semena (Zedekijo, strica kralja Jojakina) in z njim sklenil zavezo in ga zaprisegel; mogočnike v deželi pa je vzel s seboj, da bodi kraljestvo ponižno, da bi se ne povzdignilo, temveč da bi, držeč zavezo svojo, obstalo« (Ezek. 17:13, 14).

Tako je Nebukadnezar zasadil Zedekijo kakor »vrbo«, napravil ga je za kralja-vazala. Kot takšen naj bi Zedekija bil samo deželni vladar, odvisen od Babilona. V bivšem področju kraljestva Jude so rasle vrbe kot grmovje ali nizka drevesa. Zedekijev položaj je bil v primerjavi z mogočnim položajem, ki so ga nekoč imeli kralji iz Davidove hiše, podoben takšni vrbi.

Zedekija pa se ni zadovoljil s tem položajem. Začel se je ozirati za drugim »velikim orlom«, da bi se z njegovo pomočjo otresel babilonskega jarma. Kdo pa je bil ta »veliki orel«? Takole beremo: »On (Zedekija) se mu je uprl (Nebukadnezarju); poslal je sporočnike svoje v Egipt, da naj mu dado konj in dosti ljudstva« (Ezek. 17:15).

Dokler je bil Zedekija podložen Nebukadnezarju, je bilo njegovo kraljestvo varno. Njegov položaj je bil podoben košati vinski trti nizke rasti, obilno preskrbljeni z vodo. Toda položaj se je spremenil. Ko se je Zedekija obrnil k drugemu »velikemu orlu«, egiptovskemu faraonu Kofri, je padel v nesrečo, nakopal si je jezo mogočnega orla, kralja Nebukadnezarja. Kakor žgoč vzhodni veter bodo šle nadenj babilonske čete in posušil se bo kakor vinska trta v pripekajoči vročini.

Kaj se je zgodilo z Zedekijo zaradi njegovega upora, je v prerokbi takole opisano: »Umre v Babilonu. In nič ne opravi faraon zanj z veliko vojsko in z veliko množico v boju« (Ezek. 17:16, 17).

Vse, kar je nakazala preroška uganka, se je Zedekiji zgodilo. V enajstem letu vladanja Zedekije so babilonske čete prodrle skozi Jeruzalemsko obzidje. Ponoči so Zedekija in vojščaki pobegnili. Kaldejska vojska jih je dohitela v puščavski ravnini Jerihe. Zedekijo so ujeli in peljali k Nebukadnezarju v Riblo. Tam so pred Zedekijevimi očmi pomorili njegove sinove; zatem so ga oslepili, zvezali z bakrenimi verigami in odpeljali v Babilon, kjer je v ječi umrl (2. Kralj. 25:2—7; Jer. 52:6—11).

Nikar ne storimo napake, da bi gledali na izpolnitev te preroške uganke kot na mrtvo zgodovino. V zvezi s to uganko pa se opozarja še na nekaj drugega, kar nam je lahko v velik blagoslov. Takole beremo: »Tako pravi Gospod Jehova: ‚Tudi jaz vzamem od vršiča visoke cedre in ga zasadim; od najgorenjih vejic njenih odtrgam eno mlado in jo zasadim na gori visoki in vzvišeni ... in požene mladike in prinese sad in postane slavna cedra‘« (Ezek. 17:22, 23).

To je bilo pokazovanje na čas, ko bo Jezus, Mesija ali Kristus, dedič Davidove kraljevske hiše, vladal kot kralj. Podoben bo visoki cedri in bo vladal vsej Zemlji. V Psalmu 72:7, 8 je o njegovi vladavini preroško rečeno: »Pravični bo v cvetu ob času njegovem in miru bo obilost, dokler ne izgine luna. In gospodoval bo od morja do morja in od ‚velereke‘ do mej zemlje.«

Že danes si lahko izberemo Kristusovo vladavino, tako da sprejmemo njegovo povabilo, da postanemo njegovi učenci: »Pridite k meni vsi, ki se trudite in ste obremenjeni, in jaz vas upokojim. Vzemite jarem moj nase in učite se od mene, ker sem krotek in iz srca ponižen« (Mat. 11:28, 29). Si to povabilo že sprejel? Samo tako lahko preprečiš, da bi si kakor kralj Zedekija nakopal nesrečo.