Kako se boš srečal s satanovim napadom?

»Odenite se z vsem orožjem Božjim, da boste mogli stati zoper zvijačne naklepe hudičeve« (Efežanom 6:11).

1. Koga se mi vsi moramo varovati in zakaj?

ČE verjameš ali ne, celo človeštvo ima zahrbtnega sovražnika. Mogoče doslej nisi vedel, da je dejansko nekdo, ki sovraži vse človeštvo. Toda ne varaj se! Lažnik in namerni morilec se plazi okrog tebe. Ker je neviden je treba biti še posebej oprezen. Ti ga ne bi videl niti takrat, če bi stal zraven tebe. Lahko povzroči nasilno smrt. Kdo je to? Satan, hudič (Hebr. 2:14).

2. Kdo je satan in kateremu cilju sledi?

² Kakšen cilj pa ima? Zakaj si ti osebno v nevarnosti? Spomnimo se, da je bil nekoč oboževalec pravega Boga, Jehove, toda ‚v resnici ni ostal‘. Odpadel je, ker je častihlepno željo, da se ga obožuje, postavil pred interese svojega Stvarnika. Da bi opravičil svoje postopanje in dosegel, da se ga obožuje, si je postavil cilj, navesti vsa stvarjenja v nebesih in na Zemlji, da prenehajo biti čisti do Boga. Želi torej porušiti tvoj odnos do Boga. Zato te napada (Jan. 8:44; Mat. 4:9).a

3. Kako vpliva satan na Zemljo?

³ Morda niti v sanjah ne misliš oboževati hudiča, toda večina ljudi, ki so mnenja, da obožujejo pravega Boga, stojijo v resnici na strani satana in demonov, ki so se priključili satanovemu mišljenju. So ljudje, ki dvomijo v to. V Razodetju 12:9 pa je govora o tem, da je ta, ‚ki se imenuje Hudič in Satan, ki zapeljuje ves naseljeni svet (NS)‘. V 1. Janezovem 5:19 je napisano: »Ves, svet leži v moči Hudobnega« (NS). Na nekem drugem mestu v Bibliji je imenovan »bog tega sveta« (2. Kor. 4:4). Ta opozorila nam jasno pokažejo, da je v Stvarnikovih očeh večina ljudi pod vplivom satana in jih on obvlada.

4. Kako je satanu uspelo doseči določeni cilj?

⁴ »Toda kako«, boš vprašal, »so ljudje, očitno ne da bi opazili, prišli pod satanov vpliv«? Odgovor se glasi: »Z metodami, ki jih uporablja, metodami, pred katerimi nista bila neranljiva niti popolni Adam niti popolna Eva«. Ker je bil nekoč ‚v resnici‘, zelo dobro ve, kako se lahko »izpreminja v angela svetlobe« (Jan. 8:44; 2. Kor. 11:14). Strupena hrana, ki je okusno pripravljena, lahko nič hudega slutečo osebo zapelje, da jo poje. Podobno satan pogosto izkorišča stvari, ki normalno odgovarjajo naravnim potrebam, na način, da nam postanejo usodne. Želi nas navesti, da bi šli tako daleč, da tedaj, ko spoznamo, kaj se je zgodilo, ne moremo več nazaj. Če ostanemo na tej nevarni poti, bi naša vest kmalu otopela, in končno bi mislili, da je naše napačno postopanje normalno in da vsi drugi narobe postopajo. Ali se ni »vsej naseljeni Zemlji«, »vsemu svetu« tako zgodilo? Božja napisana beseda odgovarja pritrdilno.

5. Zakaj lahko rečemo, da satan nima »tajnega orožja«?

⁵ Ker je res tako, kakor pravi Biblija, bi se lahko opravičeno vprašali: »Ali je mogoče, uspešno nasprotovati satanovemu zahrbtnemu napadu? Ali lahko njegove metode vnaprej točno spoznamo?« Na srečo, da. S preučevanjem Božje besede in sodobno zgodovino krščanske skupščine lahko spoznamo vse stopnje njegovih spletk. Nima »tajnega orožja«. Zanj lahko rečemo, kar beremo v Propovedniku 1:9: »Kar je bilo, bode zopet, in kar se je storilo, se bo zopet storilo, in nič novega ni pod soncem.« Satan ni noben stvarnik; ni sposoben izmisliti si nekaj čisto novega, s čemer bi nas lahko presenetil. Postavljene so mu meje. Nekaj »zvijačnih naklepov«, ki jih satan uporablja pri napadu na človeštvo, bomo pregledali in ugotovili, kaj lahko naredimo, da bi bili pripravljeni na obrambo (Efež. 6:11).

METODE NAPADOV

6. V čem je satanov čelni napad in kako ga kristjani lahko srečajo?

⁶ Metoda, ki jo satan v svojem boju večkrat uporablja, je čelni ali frontalni napad. Posebne značilnosti te metode so grožnje, zaporne kazni, prepovedi in nasilje, ki jih nacionalizem pogosto pospešuje. Nekateri kristjani so izgubili svoja delovna mesta, svoje domove, družinske člane in celo svoja življenja, ker so ravnali nekompromisno pri takšnih napadih. Naš sovražnik upa, da nas bo premagal in prisilil z ustrahovanjem da se vdamo. Ve, da je človek že po naravi nagnjen k temu, da se rad izogne bolečin in težav. Če nas boli glava, poskrbimo, da bolečino ublažimo. Satan računa, da bomo, če nas izpostavi dovolj hudemu pritisku, zaradi olajšanja popustili in tako prekinili naš odnos do Jehove Boga. V našem času so krščanske Jehovine priče na vseh kontinentih veliko pretrpele. Iz strahu, da bi prišli v enak položaj, se večina ljudi ravna po tistem, kar smatrajo za »normalno«. Pravi kristjani, ki se ne bojijo plavati proti toku, pa ostanejo zvesti.

7. Kako satan uporablja strah?

⁷ K satanovim »zvijačnim naklepom« spada tudi strah pred tem, kaj bodo mislili sosedje, prijatelji in sorodniki. Satan izkorišča ta strah posebno še pri ljudeh, ki še niso dolgo povezani s krščansko skupščino. Bližnji sorodniki se morda odvrnejo od nas, da, celo naš zakonski partner lahko postane nasprotnik. Ali naj nas takšen napad preseneča? Ne! Ali ni Jezus opozarjajoče rekel: »Ne mislite, da sem prišel, da prinesem mir na zemljo; nisem prišel da prinesem mir, ampak meč. Prišel sem namreč, da ločim človeka od njegovega očeta in hčer od matere njene in nevesto od tašče njene, in sovražniki človeku bodo domači njegovi« (Mat. 10:34-36). Tvoji domači te bodo morda hoteli ovirati pri tvojem trudu, da se držiš biblijskih temeljnih načel. S to metodo satan upa doseči, da te navede na popuščanje zaradi tvoje naravne potrebe po tem, da bi bil priznan. Ali si že bil kdaj cilj takšnega napada?

8. Kako se lahko želja po varnosti obrne proti nam?

⁸ Drugo področje, na katerem poizkuša satan izpodkopati našo vero, je človekova želja po varnosti. Kristus Jezus je rekel svojim poslušalcem: »Ne skrbite za življenje svoje,« in: »Ne skrbite torej in ne govorite: Kaj bomo jedli? ali kaj bomo pili? ali kaj bomo oblekli?« Apostol Pavel je pisal pozneje: »Za ničesar ne bodite s strahom zaskrbljeni« (Mat. 6:25, 31; Fil. 4:6; NS). Z drugimi besedami, če mi naredimo svoj del, bo Jehova Bog skrbel za to, da bomo vedno imeli potrebno za življenje. Satan pa noče, da se zanašamo na Stvarnika. On je predvsem zainteresiran za to, da potisne duhovne interese iz našega razuma in v nas zbudi občutek, da moramo sami nekaj posebnega narediti, da bi se zavarovali pred inflacijo, pred pomanjkanjem goriva ali hrane kakor tudi pred drugimi stiskami. Celo ljudje, ki imajo dovolj za življenje v bližnji bodočnosti, so v skrbeh, kaj se bo zgodilo v najbližji prihodnosti. Nekateri mislijo, da si morajo pripraviti velike zaloge, da bi se zavarovali pred pomanjkanjem, ki se ga bojijo ali ki je napovedano. Kako redki sledijo jasnim besedam Biblije: »Če pa imamo hrane in odeje, bodimo s tem zadovoljni«! Mnogi ljudje so se s tem zahrbtnim satanovim napadom pustili zapeljati, da sami rešujejo probleme življenja, namesto da bi zaupali Bogu. Kako je s teboj glede tega važnega vprašanja? (1. Tim. 6:8; Razod. 6:5, 6).

9. Navedi primer, ki pokaže, kako lahko satan izkoristi nedolžne želje za napad na nas!

⁹ Nadaljnja naravna potreba, ki jo imamo vsi, je želja po zabavi in sprostitvi. Toda zvit, kakršen je satan, dobro ve, kako lahko nedolžno željo po spremembi izkoristi za napad na našo duhovnost, ki ima lahko prav tako usodne posledice kakor skrbi, strah pred ljudmi in nacionalizem. Naše navdušenje za šport, veselje do glasbe ali kakršnihkoli drugih interesov nas lahko tako zaposlijo, da žrtvujemo zanje preveč časa in denarja, in da našim duhovnim obveznostim ne moremo več zadovoljiti. V kakšnem razmerju je poraba tvojega časa in denarja za razvedrilo s tistim, kar porabiš za duhovne stvari? Tvoj odgovor pove, kakšen uspeh je dosegel satan s svojim napadom nate.

10. V čem je ena najbolj pogostih metod satanovega napada?

¹⁰ Eden najbolj pogostih načinov napada satana je v zvezi s povsem normalno željo po zakonski skupnosti. Zaročeni par si na primer reče: »Jutri se poročiva, in ljubiva se. Končno je poročni list samo kos papirja z nekaj besedami. Važno je vendar, kako je med nama. Le kaj je lahko narobe, če sva že danes med seboj intimna?« Na prepovedanem sadežu v Edenskem vrtu ni bilo nič napačnega, toda Jehova Bog je rekel, naj se ga ne je; zato je bilo napačno jesti ga. Tako je tudi z odnosom med moškim in žensko. Kar je lahko jutri čisto v redu, je danes še napačno. Satan nas s svojim zahrbtnim napadom usmerja, da mislimo, kako nam Jehova brez vzroka odteguje nekaj lepega in prijetnega. Pospešuje gledišče, da ima človek »pravico« sam odločati, kaj je dobro in kaj hudo. Pogosto menjavanje spolnih partnerjev je spremljajoč pojav takšnega mišljenja in zanka, ki se je moramo izogibati. Kristjani se morajo neomajno držati Božjega zakona, če se hočejo uspešno upirati satanovemu napadu.

PRIPRAVA NEOBHODNO POTREBNA

11. Kako se lahko pripravimo na satanov napad?

¹¹ Pri pripravi na satanov napad je osnovno spoznanje, da se nam ni treba braniti z dobesednim, temveč v glavnem z duhovnim orožjem. To se jasno vidi iz lista Efežanom 6:11-13: »Odenite se z vsem orožjem Božjim, da boste mogli stati zoper zvijačne naklepe hudičeve. Kajti vojskovati se nam ni zoper kri in meso, ampak zoper poglavarstva, zoper oblasti, zoper svetovne mogočnike te teme, zoper duhovne vojske hudobnosti v nebeških prostorih. Zato primite za vse orožje Božje, da se morete v bran postaviti ob hudem dnevi in vse premagavši, stati.« V naši obrambi torej ne gre za to, ali smo mladi ali stari, močni ali nežno grajeni, zdravi ali bolni. Kakor je David premagal velikana Goliata, lahko tudi mi premagamo sovražnika, ki nas po videzu prekaša. Toda ne zmagamo z lastno spretnostjo, temveč tako, da smo stalno v duhovni pripravljenosti. Da, to je celo edina možnost, da se obranimo.

12. Katero sporno vprašanje nam mora biti jasno, da bi lahko ostali stanovitni?

¹² Večkrat beremo ali slišimo o drugih, da so ostali zvesti v situacijah, v katerih je bila preizkušena njihova zvestoba do Boga. Kaj pa bomo storili mi, če nenadoma pridemo v situacijo, v kateri bi šlo za naše življenje in ohranitev naše čistosti? Da bi lahko pri srečanju s takšnim napadom ostali stanovitni, moramo predvsem vedeti, zakaj ga Jehova dopušča. Misliti moramo na to, da je preizkušena naša lojalnost in da bo vsak, ki Bogu ne služi iz ljubezni, izločen. Z ohranitvijo naše čistosti razgaljamo tudi satana kot lažnika in nastopamo za pravnoveljavnost Jehovine suverenosti. Če bi pozabili, da je to razlog za naše trpljenje, bi se lahko začeli sami sebi smiliti, to pa bi zlahka vodilo k temu, da začnemo popuščati in tako ne bi bili več dovolj močni za obrambo. Zato bi bilo dobro, če bi vsi Božji služabniki od časa do časa razmislili, kakšno vlogo oni osebno imajo v zvezi z vesoljnim spornim vprašanjem, pri katerem gre za Božjo suverenost (Luk. 22:31).

13. Preučevanje katerih poročil nam bo pomagalo?

¹³ Da bi se lahko uspešno branili, moramo tudi vnaprej vedeti, kako bomo srečali preizkušnje, ki bi lahko za nas nastale. V 2. Korinčanom 2:11 beremo o satanovem trudu: »Niso nam njegove misli neznane.« Biblija vsebuje popolno poročilo njegove strategije, tako da nikomur v tem pogledu ni treba biti v nevednosti. Dober vojak preučuje poročila o zgodovinskih bitkah in naučeno uporablja v svojo korist. Že vnaprej sklene, kako bo reagiral na različne napade sovražnika. Morda se udeležuje celo vojaških vaj, da bi svoj način bojevanja izpopolnil. Ali se ne moremo vsi mi kot ‚dobri vojaki Jezusa Kristusa‘ učiti, ko beremo zgodovinska poročila o satanovih napadih na Božje služabnike, ki so zapisana v Bibliji ali v našem času objavljena v Letni knjigi Jehovinih prič? Zakaj se ne bi temeljito seznanil z različnimi načini napada satana in premislil, kako bi mogel ostati stanoviten v takšnih situacijah? Tako te napad v nekem kritičnem trenutku ne bi preveč presenetil. Ne boš nenadoma, v zadnji minuti, stal pred odločitvijo, kako reagirati, ker si se že odločil. Ti veš, kako moraš reagirati in reagiral boš tako (2. Tim. 2:3).

14. Kaj dokazuje, da je možno, odbiti satanov napad?

¹⁴ Nadaljnja pomoč za ohranitev čistosti so nam besede iz 1. Petrovega lista 5:9: »Njemu (satanu) se upirajte, trdni v veri, vedoč, da isto trpljenje prenaša bratovščina vaša razkropljena po svetu.« Nekateri imajo nevernega zakonskega partnerja in velike družinske probleme. Drugi so premagali zahrbtne skušnjave, izgubili so delovna mesta ali pa so bili hudo preganjani, toda vseeno so ostali zvesti. »Preprosti« ljudje, ki imajo prav tako svoje slabosti kakor mi, so se ‚uprli‘ in so zmagali. Če so oni lahko odbili satanov napad, lahko to storiš tudi ti. Vedno misli na besede: »Uprite se pa hudiču, in bežal bo od vas« (Jak. 4:7).

15. Kje lahko najdemo pomoč in kako se lahko krepimo?

¹⁵ Tudi skupščine Jehovinih prič pomagajo ljudem v vsem svetu oborožiti se za obrambo. Jehova pričakuje od vseh svojih služabnikov, da se bodo okoriščali raznih priprav, ki jih je pripravil za njihovo duhovno krepčanje. Kakor (najdemo čas, da kupimo hrano, gremo k zdravniku ali opravimo druge važne zadeve, tako se moramo tudi potruditi, da izkoristimo skupščinske priprave, da bi dobili potrebno duhovno hrano, da se duhovno družimo in da se teokratično udejstvujemo, da bomo okrepljeni za dan napada.

16. Kako lahko pomaga molitev v boju proti satanu?

¹⁶ Ker satan rad napade takrat, ko najmanj pričakujemo, nas je ljubeči Oče oskrbel z bojnim sredstvom, ki nam pri naši obrambi v trenutku pomaga. To je molitev. Kristjani, ki so dolga leta odbijali satanove napade in vztrajali, brez izjeme potrjujejo, da je molitev najvažnejši izvor moči. V 6. poglavju lista Efežanom, kjer so opisana razna sredstva, ki jih lahko uporabimo v boju proti satanu, da se zaščitimo, smo spodbujeni, da ‚molimo vsak čas v Duhu‘. Sami se čutimo morda slabe, toda z molitvijo lahko postanemo močan stolp (Efež. 6:18; Fil. 4:13).

17. Ali je vztrajna molitev samo psihološka pomoč? Utemelji odgovor.

¹⁷ Toda kako molitev pomaga? Ali je ona za nas v glavnem le psihološka pomoč? Ne! Po Jakobu 5:16, ‚molitev pravičnega mnogo zmore‘. Molitev torej nekaj povzroči. Svetovnih dogajanj seveda ne more spremeniti, toda molitev lahko odločilno vpliva na razvoj posameznih dogodkov. Kako je na primer svoj položaj, ko je bil v zaporu, smatral apostol Pavel? Ali je mar rekel: »Sedaj sam v zaporu, bratje. Izgleda, da je Božja volja in se ne da nič spremeniti«? Ne, nasprotno! Svoje brate je spodbudil, naj zanj molijo. Zakaj? Rekel je: »Tolikanj bolj pa vas prosim, da delate to, da vam bom tem hitreje povrnjen«. Njihova vztrajna molitev je bila lahko odločilna za to, kdaj bo izpuščen. Molitev lahko marsikaj povzroči (Hebr. 13:19; primerjaj Filemonu 22).

18. Na kakšne različne načine usliši Bog molitev?

¹⁸ Kaj pa, če satan kljub našim vztrajnim molitvam nadaljuje s svojim napadom? Ali to pomeni, da se je Bog odvrnil od tebe? Ne! Lahko se zaneseš na to, da Jehova usliši tvoje molitve, četudi morda ne povzroči, da se na sodišču zmaga, umakne prepoved, odstrani neka ovira ali skušnjava. On lahko pomaga in poseže na kakšen drug način. Mogoče dopušča določeno preganjanje, ker služi to njegovemu pravičnemu namenu. V zvezi s tem se spomnimo, kaj je rekel Pavel o svojem ujetništvu v Rimu. Gotovo bi bil vesel, če bi bil spet izpuščen, toda spoznal je, zakaj je Jehova verjetno dopustil njegovo ujetništvo. Rekel je: »Želim pa, da spoznate, bratje, da je pripomoglo še bolj v prospeh evangeliju to, kar me je zadelo, tako da so spone moje postale očitne, da so za Kristusa, vsej cesarski straži in vsem drugim, in da si večina bratov, v Gospodu dobivši zaupanje po mojih sponah, upa bolj brez strahu govoriti besedo Božjo« (Fil. 1:12-14; primerjaj 2. Korinčanom 12:7-10).

19. Kako je tvoja stanovitnost v pomoč drugim?

¹⁹ Bog je dopustil, da so bile marsikatere Jehovine priče v deželah, kakor je Nemčija (pod nacistično vlado), Korea in Malavija, dlje časa hudo preganjane ali pa so še preganjane. Ali nas njihova zvestoba ne spodbuja? Ali niso zaradi tega, ker kot celota svoje zvestobe do Boga niso prelomile, postale povsod poznane? Če prideš pod pritisk svojih družinskih članov, če imaš težave z zdravjem ali pa si napaden s svetske strani, tedaj misli na to, da lahko s svojo zvestobo daš svojim krščanskim bratom zgled, ki krepi njihovo vero. Kolikšna prednost, če nas Bog uporablja na takšen način! Molitev ti lahko da moč, ki jo potrebuješ, da preneseš preganjanje in izgubo bivših »prijateljev«. Pomaga ti, da se upreš vplivu materializma in vabljivostim nemorale. Kako srečni smo lahko, da imamo tako dobro duhovno orožje za srečanje s satanovim napadom!

[Podčrtna opomba]

[Slika na strani 76]

SPOLNA NEMORALA

ŽELJA PO ZABAVI

SKRBI ŽIVLJENJA

STRAH PRED LJUDMI

GROŽNJE, PREGANJANJA

VERA

Preučevanje Biblije nam pomaga ‚zgrabiti velik ščit vere, s katerim bomo lahko mi vsi pogasili vse goreče strele Hudobnega‘ (Efež. 6:16, NS).

[Slika na strani 77]

Ko je bil apostol Pavel v ujetništvu, je spodbudil svoje brate, naj zanj molijo. Spoznal je, zakaj je Bog dopustil, da mora ostati v zaporu — »v prospeh dobre vesti« (Fil. 1:12-14).