Odločno se upirajmo satanovim spletkam

»Nadenite si celotno Božjo bojno opremo, da se boste lahko odločno upirali satanovim spletkam« [grško: »zvijačnim naklepom«]. — EFEŽANOM 6:11, NS.

1. Kako Jezusove preskušnje dokazujejo obstoj satana?

ALI satan res obstoja? Nekateri ljudje trdijo, da se beseda »satan« v Bibliji nanaša samo na zlo, ki je v človeku. Zanikajo, da bi obstojal kot stvarjenje. Toda kaj nam pove Sveto pismo? Poročilo iz Matejevega in Lukovega evangelija nam odkrije, da je Jezusa Kristusa trikrat preskušal sam satan in vsakokrat ga je Jezus zavrnil na osnovi Svetega pisma. Zakaj mu je Jezus odgovoril na osnovi Hebrejskih spisov? Zato, ker ga je satan z napačno uporabo tega istega Svetega pisma želel navesti h grehu, da bi kot Božji Sin, obljubljeno Seme, doživel neuspeh. (Matej 4:1—11; Luka 4:1—13)

2. Kako vemo, da si Jezus svojih srečanj s satanom ni izmislil?

² Očitno si Jezus kot popoln človek teh srečanj ni zamišljal. (Hebrejcem 4:15; 7: 26) Postavil se je proti tistemu, ki je v resnici stal izza kače v Edenu, proti svojemu nekdanjemu angelskemu bratu, ki se je davno pred tem uprl in je sedaj delal na tem, da bi preprečil spolnitev prerokbe iz 1. Mojzesove 3:15. Satan je hotel uničiti neoporečnost obljubljenega Semena. Jezus je skušnjavca odločno zavrnil, ker je bil seznanjen z njegovimi zvijačnimi naklepi. Kako je reagiral satan? »Ko je hudič poskusil z vsemi skušnjavami, se je za nekaj časa umaknil od njega.« Jezus se gotovo ni umaknil od samega sebe! Satan ga je razočaran zapustil »in angeli so pristopili k Jezusu in mu stregli«. (Luka 4:13, JP; Matej 4:11, JP)

3. Kaj pravi nek zgodovinar o pomembnosti obstoja satana za krščanstvo?

³ Nek zgodovinar razumno pripominja: »Zanikati obstoj in osrednjo pomembnost hudiča v krščanstvu pomeni nasprotovati apostolskemu učenju in zgodovinskemu razvoju krščanskega nauka. Opisovanje krščanstva s kakšnimi drugimi izrazi kot so ti, je dobesedno brez pomena, zato bi bili skregani z razumom, če bi zastopali krščanstvo, ki izključuje hudiča. Če hudič ne obstoja, potem je bilo krščanstvo od samega začetka popolnoma v zmoti glede osrednje točke.«a Ta zaključek pomeni izziv za vsakogar, ki danes živi na zemlji. Ali priznavaš obstoj nevidnega sovražnika, ki dela na tem, da bi spodkopal Božjo suverenost in človekovo vdanost?

Satanova resnična identiteta

4. Kako je popolno duhovno stvarjenje postalo satan?

⁴ Satan je močno duhovno stvarjenje, ki ga je prvotno ustvaril Bog kot angela, duhovnega sina, ki je imel pristop na Jehovin nebeški dvor. (Job 1:6) Toda satan je svojo prosto voljo izrabil za nasprotovanje Bogu; z zvijačo je navedel Evo, in prek nje tudi Adama, na neposlušnost in s tem tudi v smrt. (2. Korinčanom 11:3) Tako je postal satan, kar pomeni »nasprotnik« — upornik, demon, obrekovalec in lažnik. (Janez 8:44) Kako ustrezna je torej Pavlova izjava, da se »sam satan spreminja v angela svetlobe«, medtem ko je v resnici ‚svetovni oblastnik te teme‘! (2. Korinčanom 6:14; 11:14; Efežanom 6:12) Ko je napeljal angele k uporu, jih je iz Božje svetlobe pripeljal v svojo temo. Postal je »vladar demonov«. Jezus ga je tudi označil za »vladarja tega sveta«. Očitno je torej, da mora obstojati kot ustvarjena duhovna oseba, da bi lahko bil vladar. (Matej 9:34; 12:24—28; Janez 16:11)

5. Kako jasno je satan prepoznan v Krščanskih grških spisih?

⁵ Medtem ko se satana v Hebrejskih spisih redko omenja, pa je v Krščanskih grških spisih povsem razgaljen — celo do te mere, da se z imenom satan srečamo 36 krat in z imenom hudič 33 krat. (Glej Comprehensive Concordance of the New World Translation of the Holy Scriptures.) Označen pa je tudi z drugimi imeni in nazivi. Dve uporablja Janez v Razodetju 12: 9: »Veliki zmaj, stara kača, ki se imenuje hudič in satan in ki zapeljuje vesoljni svet, je bil vržen na zemljo.« (JP; glej tudi Matej 12:14—27; 2. Korinčanom 6:14, 15)

6. Kaj pomeni beseda »hudič«?

⁶ Tukaj v Razodetju se pojavlja grška beseda diabolos, ki jo prevajamo s »hudič«. Po mnenju grecista J. H. Thaverja dobesedno pomeni »opravljivec, nekdo, ki lažno obtožuje, obrekovalec«. (Primerjaj 1. Timoteju 3:11; 2. Timoteju 3:3.) W. E. Vine opisuje hudiča kot »hudobnega sovražnika Boga in ljudi«.b

7. Zakaj je satan svoje napore osredinil na Jehovino ljudstvo?

⁷ Veliki nasprotnik ni brezdelen. (1. Petrov 5:8) Morda ravno zato nek pregovor pravi: »Satan ima povsod svoje kremplje vmes.« Dela na tem, da bi omajal vse pristne kristjane. (2. Timoteju 3:12) In na Jehovino ljudstvo se lahko osredotoči iz preprostega razloga — ves preostali svet je že tako ali tako pod njegovo oblastjo! (1. Janezov 5:19) Današnji svet je satanov svet. On je njegov vladar in bog, pa naj ljudje to priznajo ali ne. (Janez 12:31; 2. Korinčanom 4:4) Zaradi tega se bo zatekal k slehernim zvijačnim in podlim nakanam ali predlogom z namenom, da bi omajal Jehovino ljudstvo, bodisi kot posameznike ali kot celoto. Preglejmo nekaj načinov njegovega delovanja. (Marko 4:14, 15; Luka 8: 12)

Satanovi podli in zvijačni naklepi

8. Katere prednosti se je lahko satan okoristil pri svojem delovanju zoper nas?

⁸ Satan je imel dovolj časa za preučevanje človeške psihologije, za analiziranje človeške nravi z vsemi prirojenimi in privzetimi okvarami. Dobro ve, kako se lahko posluži naših slabosti ali nečimrnosti. No, kaj pa se zgodi, če tvoj sovražnik pozna tvoje slabosti, ti pa si jih nočeš priznati? Tedaj si slabo opremljen, da bi se branil, saj se ne zavedaš razpok v tvoji duhovni bojni opremi. (1. Korinčanom 10:12; Hebrejcem 12:12, 13) Kako ustrezne so besede nekega škotskega pesnika: ‚O, ko bi nam ta dar dala neka sila, da bi sebe videli takšne kot nas vidijo drugi! Kolike zmote bi nam prihranila.‘

9. Kakšne so lahko neljube posledice tega, če se nismo preiskali in spremenili?

⁹ Ali želimo sebe videti takšne, kot nas vidijo drugi — še posebej takšne kot nas lahko vidita Bog in satan? To zahteva pošteno samopreiskovanje in ocenjevanje ter pripravljenost, da bomo naredili spremembe. Tako zlahka zavajamo sami sebe. (Jakob 1:23, 24) Kako preračunljivi znamo včasih biti, da bi opravičili svoje ravnanje! (Primerjaj 1. Samuelova 15:13—15, 20, 21, 24.) In kako lahko je reči: »Saj veš, da nihče ni popoln!« Ravno to ve satan in zato izkorišča našo nepopolnost. (2. Samuelova 11:2—27) Kako žalostno je, kadar nekdo pride v srednja leta in spozna, da je zaradi gospodovalnega, brezosebnega ali neprijaznega ravnanja z drugimi v teku let ostal brez prijateljev; ali pa je spoznal, da je storil malo ali pa sploh nič, da bi osrečil druge. Satan nas morda premeteno vodi skozi življenje in izkorišča našo prirojeno sebičnost, da bi nas zaslepil. Nismo uspeli dojeti pravo bistvo Kristusovega uma — ljubezen, sočutnost in prijaznost. (1. Janezov 4:8, 11, 20)

10. Katera vprašanja si lahko postavimo in zakaj?

¹⁰ Zato se moramo sami preiskovati, če se hočemo upirati satanu. Ali imaš neko slabost, ki bi jo lahko satan izkoristil ali pa jo ravnokar izkorišča? Ali je tvoj problem lastni jaz? Moraš vedno biti prvi? Ali je ponos ta skrivnostna sila, ki te motivira? So ljubosumje, zavist in ljubezen do denarja popačili tvojo osebnost? Ali se rad prepiraš? Si hladen in brezobziren? Ali pa si preobčutljiv, kadar ti nekdo nekaj predlaga ali te kritizira? Ali si hitro užaljen oziroma nasvet celo zavrneš? Če se dobropoznamo, lahko takšne probleme odpravimo in postanemo ponižni. V nasprotnem primeru se prepuščamo satanovemu vplivu. (1. Timoteju 3:6, 7; Hebrejcem 12:7, 11; 1. Petrov 5:6—8)

11. S kakšnimi zahrbtnimi sredstvi lahko satan poskuša spodkopati našo duhovnost?

¹¹ Satan lahko prekanjeno in zahrbtno spodkoplje našo duhovnost. Morda se razburjamo zaradi tega, kako so bile neke stvari narejene v skupščini ali organizaciji. Pogosto nismo seznanjeni z vsemi dejstvi, pa zlahka prehitro sklepamo po svoje. Če je naš odnos z Jehovo slab, potem nas le majhen korak loči od negativnega razmišljanja in dvomov v resnico. Nekateri morda razmišljajo, kako bi«se sami osvobodili odgovornosti, ki so povezane z resnico. Satan nato v njihovo srce vsadi nelojalnost in nezvestobo. Kmalu postanejo žrtve odpadništva in satan ob tem uživa. (Luka 22:3—6; Janez 13:2, 27; 2. Janezov 9—11)

12. a) Kako je satan nekatere opogumil? b) Kako je satan mnoge ujel v zanko nemorale?

¹² Zopet druge pa satan opogumi ne le da storijo težak greh, ki zasluži izključitev, ampak celo k temu, da poskušajo z lažmi in prevarami zavajati skupščinske starešine. Podobno kot Ananija in Safira mislijo, da lahko prevarajo angele in Božjega svetega duha. (Apostolska dela 5:1—10) V minulih letih so se mnogi tisoči ujeli v satanovo zanko nemoralnosti. Hudič ve, da je človeški spolni nagon močan in po svojem svetovnem sistemu poudarja in izkrivlja vlogo spolnosti. (4. Mojzesova 25:1—3) Neporočene kristjane lahko privede v skušnjavo, da nečistujejo ali pa k drugim zlorabam spolnosti. (Pregovori 7:6—23) Če poročeni kristjani dopustijo, da njihove misli in srca blodijo, bodo zlahka zapadli v nezvesto ravnanje in izdali življenjskega sopotnika, kateremu so obljubili zvestobo. (1. Korinčanom 6:18; 7:1—5; Hebrejcem 13:4)

13. a) Kako lahko televizija izoblikuje naš način razmišljanja? b) Kako se lahko upremo takemu vplivu?

¹³ Živimo v svetu, v katerem so laži, prevare in divja jeza nekaj vsakdanjega. Satan se v polni meri okorišča z množičnimi občili, da bi uveljavil to izrojeno duševnost. Televizijske nadaljevanke ali sentimentalne nanizanke prikazujejo privlačne ljudi, ki varajo drug drugega. Če dopustimo, da na nas vpliva takšen način razmišljanja, se bo kmalu zgodilo, da bomo odprli pot »majhnim« grehom, ki so prvi korak k »večjim« grehom. Satanovi podli predlogi se zlahka vtihotapijo v naše misli. Kako se lahko upremo takšnim vplivom? Nikoli »ne dajte mesta hudiču«, je svetoval Pavel. To pomeni tudi, da boš pazil, kdo bo v tvoj dom stopil preko televizije. Ali ne bi morali preprečiti vdor nasilnih, nemoralnih, jezikavih oseb, ki v naše stanovanje vnašajo nečiste stvari? (Efežanom 4:23—32)

Kako se lahko upiramo satanu in ostanemo zvesti Bogu?

14. Kakšna dvojna odločnost je potrebna, da bi se lahko uprli satanu in kaj to zahteva?

¹⁴ Kako lahko ohranimo svojo neoporečnost, ko pa se je zoper nas, nepopolna človeška stvarjenja, postavil močan, nadčloveški sovražnik? Odgovor najdemo v Jakobovih besedah: »Podvrzite se torej Bogu, hudiču pa se uprite in bo zbežal od vas.« (Jakob 4:7, JP) Upoštevaj, da je Jakobov nasvet dvojen. Medtem ko se upiramo hudiču in njegovi volji, se moramo podvreči Božji volji. To pomeni, da moramo ljubiti Božjo voljo in sovražiti satanovo. (Rimljanom 12:9) Zato Jakob pravi: »Približajte se, Bogu in približa se vam. Očedite si roke, grešniki, in očistite si srca, ki ste dvojnih misli.« (Jakob 4:8) Da, pri našem upiranju satanu ne smemo biti nezavzeti in neodločni. Ne moremo si privoščiti, da bi tvegali našo neoporečnost, da bi ugotovili, koliko se lahko približamo liniji, ki nas loči od brezbožnosti. Temeljito moramo »sovražiti hudo«. (Psalm 97:10)

15. Zakaj je zelo važna »celotna Božja bojna oprema«? Ponazori.

¹⁵ Izreden nasvet o tem, kako naj se upiramo satanu, najdemo v 6. poglavju pisma Efežanom. Kako se lahko, kot pravi Pavel, upiramo satanovi »zvijačnosti«, »spletkam« ali »taktiki«? (Efežanom 6:11, Philips, New International Version, The Jerusalem Bible) »Nadenite si celotno Božjo bojno opremo,« svetuje. Izraz »celotna oprema« ne dovoljuje površnega odnosa do krščanstva, enako kot si rimski vojak ni mogel privoščiti, da bi se površno pripravil na bitko. Kako bi se vojak počutil, če bi si za bitko pripravil celotno bojno opremo razen ščita in čelade? Lahko bi si mislil: ‚Ta ščit je pa res velik in ta čelada je tako težka. Precej tehtata, jaz pa ju pravzaprav ne potrebujem.‘ Zamisli si: rimski vojak je pripravljen za boj brez glavnih obrambnih sredstev. (Efežanom 6:16, 17)

16. a) Kako moramo posnemati Kristusov zgled pri uporabi našega »meča«? b) Kako lahko pazimo na satanove »goreče puščice« in s kakšnim rezultatom?

¹⁶ Ravno tako si poskusi zamisliti vojaka brez meča. »Meč duha« je odlična obramba, saj lahko odbije boja sredstva, s katerimi satan napada kristjane. Naš »meč« mora biti vedno pripravljen. In pripravljen bo, če ne bomo nikdar zanemarili osebnega in družinskega študija Biblije. Toda ta »meč... beseda Božja« je predvsem orožje za napad. Jezus ga je uporabljal na oba načina. (Matej 4:6, 7; 22:41—46) Tako moramo ravnati tudi mi. Stalno moramo povečevati naše cenjenje za resnico. Svoje duhovnosti ne bomo ohranili na osnovi tega, kar smo se naučili v prvih nekaj mesecih ali letih od kar smo v resnici. Če ne bomo obnavljali duhovnega obsega našega uma, bo naš duhovni vid postal nejasen. Naša gorečnost za pravo čaščenje Jehove bo izginila. Postali bomo duhovno slabi. Nič več ne bomo mogli zavračati napade sorodnikov, prijateljev, tovarišev in odpadnikov, ki se morda kar naprej posmehujejo našemu verovanju. Bog nas bo rešil pred satanom in njegovimi »gorečimi puščicami« samo, če bomo opremljeni s »celotno Božjo bojno opremo«. (Izaija 35:3, 4)

17., 18. Proti komu se borimo in kako lahko zmagamo?

¹⁷ Da, Pavel je poudaril nevarnost, ki je povezana s kristjanovim bojem, ko je pisal: »Zakaj naš boj se ne bije proti krvi in mesu, ampak proti vladarstvom, proti oblastem, proti gospodovalcem tega mračnega sveta, proti zlohotnim duhovnim silam pod nebesnim oblokom.« (Efežanom 6: 12, JP) Kako se lahko mi slabotni ljudje upiramo in zmagamo v tej neenaki bitki? Pavel ponovi svojo misel: »Zato si nadenite celotno Božjo bojno opremo, da se boste mogli ob hudem dnevu upreti, potem ko ste vse temeljito postorili in boste obstali.« (Efežanom 6:13, NS) Ključne besede so: »Potem ko ste vse temeljito postorili.« Ponovno ni prostora za nezavzet ali nepozoren odnos do krščanstva. (1. Janezov 2:15—17)

¹⁸ Zato trdno stojmo v resnici, ljubimo Jehovino pravičnost, oznanjujmo dobro vest miru, čvrsto se oklepajmo močne vere v rešitev, ki jo Jehova daje po Jezusu Kristusu, ob tem pa se zanašajmo na Božjo besedo kot na našo glavno oporo. (Efežanom 6:14—17) Zapomnimo si, da Bog skrbi za nas in nam bo pomagal premagati preskušnje in skrbi, s katerimi se srečujemo v tem satanovem sestavu stvari. Vsi bi morali upoštevati tole opozorilo: »Trezni bodite in čujte! Vaš sovražnik hudič hodi okrog kakor rjoveč lev in išče, koga bi požrl.« Da, »uprite se mu, ker ste trdni v veri«. (1. Petrov 5:6—9, JP)

19. a) Katero nadaljnjo pripravo moramo še uporabljati, da bi se lahko upirali satanu? b) Kaj se bo nazadnje zgodilo s satanom?

¹⁹ Ne pozabimo na pomemben Pavlov dodatek k »bojni opremi«. Dejal je: »Ob vsaki priložnosti molite v duhu z vsakršnimi molitvami in prošnjami. V ta namen čujte z vso vztrajnostjo in molite za vse svete.« (Efežanom 6:18, JP) Naš nevidni sovražnik je tako močan, da moramo moliti »z vsakršnimi molitvami in prošnjami«. Kako iskrene in raznolike morajo zato biti naše molitve! Če hočemo zmagati v boju in ohraniti neoporečnost, je zelo pomembno, da se povsem zanašamo na Jehovo. Samo on nam lahko podeli »moč, ki je večja od običajne« in ki nam bo omogočila, da se upremo našemu neizprosnemu nasprotniku. Kako tolažilno je vedeti, da bo naš veliki nasprotnik kmalu pahnjen v brezno in potem še za večno uničen! (2. Korinčanom 4:7, NS; Razodetje 20:1—3, 10)

[Podčrtni opombi]

Bi lahko odgovoril?

◻ Kako vemo, da je satan resnična oseba?

◻ Zakaj satanu ustrezajo druga imena in nazivi?

◻ Kakšno samopreiskovanje nam lahko pomaga, da se bomo upirali satanovim zahrbtnim napadom?

◻ Kateri nasvet nam bo pomagal premagati satana in zakaj?

[Slika na strani 13]

Satanovemu vplivu se lahko upiramo tudi tako, da priskočimo na pomoč, smo ustrežljivi, ljubeznivi

[Slika na strani 14]

Paziti bi morali, da ne bi postali podobni Ananiju in Safiri, ki sta se predala satanu

[Slika na strani 15]

Nobenega dela naše duhovne bojne opreme ne smemo zanemariti, če hočemo odbiti satanove izstrelke