Še vedno je čas, da se obrnemo

»VRNITE se k meni,« se je vedno znova glasil Jehovin klic, namenjen njegovemu upornemu ljudstvu. S tem je povezal spodbudno obljubo: »... in obrnem se k vam.« (Mal. 3:7) Takšen obrat Jehove k njegovemu skesanemu ljudstvu je pomenil, da mu bo poklonil dobronamerno pozornost, ga blagoslovil, vodil in ščitil.

Toda Bog takšnega poziva ne pošilja v nedogled. Ko pride čas za izvršitev sodbe, je prepozno iskati njegovo milost. Zato je bilo nezvestim Izraelcem rečeno: »Iščite Jehovo, dokler ga morete najti, kličite ga, dokler je blizu. Zapusti naj brezbožnik pot svoj in mož krivični misli svoje in povrni se k Jehovi in usmilil se ga bo, in k Bogu našemu, ker je bogat v odpuščanju.« (Iza. 55:6, 7) Moramo se torej truditi, da pridemo s Stvarnikom v dober odnos, dokler ljudi izrecno vabi, naj ga iščejo. Mar poziv »Iščite Jehovo« ne bi mogel biti namenjen tudi tebi? Da, to je možno.

Morda so tvoji starši predani Jehovini služabniki, ki so naredili vse, kar so mogli, da bi v tebi zbudili cenjenje Biblije. Morda so krščanske Jehovine priče s teboj dalj časa preučevale Biblijo. Morda ti je eden ali več sorodnikov pripovedovalo, kaj so se naučili skupaj z Jehovinimi pričami iz Biblije. Ali pa si vzel od Jehovinih prič literaturo in jo bral. Mogoče imaš celo občutek, da je vse, kar si bral in slišal, pravilno, toda težko ti je storiti nekaj za to. V sebi se zavedaš, da s Stvarnikom nisi v pristnem odnosu. Če si v takšnem položaju, imaš razlog verjeti, da poziv, naj se obrnemo k Jehovi, velja tudi zate!

KAKŠNE OVIRE OBSTAJAJO?

Če bi rad sledil Božjemu vabilu, da ga poiščeš, moraš premagati ovire, ki se ti zoperstavljajo. Najprej moraš pač ugotoviti, kakšne ovire so lahko to. Pri tem ti lahko pomaga prispodoba, ki jo je povedal Jezus Kristus.

Ta prispodoba pokaže, kako deluje »beseda« ali vest o Božjem Kraljestvu na ljudi. Jezus Kristus je prispodobo pojasnil svojim učencem takole: »Vsakemu, kdor sliši besedo o Kraljestvu, pa je ne ume, pride hudobni duh in ukrade, kar je posejano v srcu njegovem; ta je, ki je posejan poleg ceste. Kdor pa je posejan na skalnatih tleh, ta je, ki besedo posluša in jo precej z veseljem sprejme; toda nima korenine v sebi, temveč je nestanoviten. Kadar pa nastane stiska ali preganjanje zavoljo besede, se precej pohujšuje. Kdor je pa posejan v trnju, ta je, ki besedo sliši, ali skrb tega sveta in slepilo bogastva uduši besedo in ostane brez sadu.« (Mat. 13:19—22)

Kdor želi v srcu razviti cenjenje do vesti Kraljestva, si mora vzeti čas, da jo skrbno preišče in o njej razmišlja. Toda njegovo vsakdanje življenje je lahko podobno cesti, na kateri teče živahen promet in jo uporabljajo mnogi ljudje, ki zahtevajo od njega veliko časa in moči. V tem primeru ima le malo priložnosti, da pretehta v svojem srcu »besedo o Kraljestvu«. Srce, ki mora dovoliti, da gre preko njega tako rekoč stalen promet, je podobno steptanim tlem ‚poleg ceste‘.

Če spoznaš, da ti je res do dobrega odnosa z Bogom, zakaj tedaj dopuščaš, da ti drugi jemljejo čas in te ovirajo pri tem, da bi razvil takšen odnos? Ni potrebno, da je tvoje srce podobno nerodovitni zemlji ob poti. Steptana zemlja lahko, zatem ko se jo preorje in promet usmeri drugam, dobro rodi. Če si vzameš čas za preučevanje Božje besede, lahko postane tudi tvoje srce podobno dobrim, rodovitnim tlem.

»Beseda o Kraljestvu« pa lahko v tvojem primeru pade tudi na tanek sloj zemlje. Morda si dovolil, da te je nasprotovanje prijateljev ali sorodnikov naredilo malodušnega, ker še nisi razvil dovolj globokega cenjenja do Božje resnice. Zakaj pa bi dovolil, da te oropajo veselja, ki si ga občutil, zatem ko si se zavzel za vest o Kraljestvu? Brez dvoma se še spomniš tega, kako srečen si bil, ko si spoznal čudovito upanje, ki ga nudi Bog vsem tistim, ki ga ljubijo. Gotovo si bil navdušen, ko si slišal, da bo Bog odstranil bolezen in smrt. Mar se nisi veselil, ko si ugotovil, kaj moraš storiti, da bi lahko užival blagoslove, ki jih Bog daje v upanje tistim, ki mu služijo?

Če si dopustil, da sta »stiska ali preganjanje« doslej tvoje cenjenje vesti Kraljestva povsem potisnili ob stran, tedaj resno razmisli o tem, kaj si opustil. Ne prezri, da si pravzaprav trajen odnos z Bogom zamenjal za nekaj kratkotrajnega. Tvoji prijatelji in sorodniki ti ne morejo dati življenja niti ga ne morejo sebi ohraniti v nedogleden čas. Morda se veselijo, da si prenehal preučevati Biblijo. Ali pa so sedaj na boljšem kakor takrat, ko si se trudil priti z Bogom Jehovo v dober odnos? Ali ne bodo resnično še manj resno jemali vesti o Kraljestvu, ker si popustil njihovemu nasprotovanju?

Ali pa se je zgodilo, da je tvoja težnja po napredovanju v svetu delovala kakor »trnje«, ki zaduši cenjenje vesti o Kraljestvu? Če preiščeš svoj sedanji položaj, ali ugotavljaš, da je težnja za materialnimi stvarmi zapustila v tebi občutek praznine? Si morda doživel bolečo izkušnjo, da so šli otroci po stranpoteh? Ali te je to privedlo na misel, da bi bilo bolje, da bi si bil vzel več časa in jih seznanil z navodili Biblije? Izgubljenega časa sicer ne moreš nadomestiti, toda ni treba dopustiti, da bi ti »varljiva moč bogastva« še naprej delala težave. Vrzi svoje breme na Jehovo, tako da se obrneš k njemu!

Jezus je pokazal, da imajo lahko vsakdanje skrbi za zadovoljitev življenjskih potreb prav tako slabe posledice, kakor težnja po bogastvu. Morda so skrbi življenja kakor trnje zadušile tvojo prejšnjo ljubezen do vesti Kraljestva. Ali ti je to prineslo kakšne prednosti? Mar ne stojiš še vedno pred istimi problemi? Ali ti ni zdaj še težje? Medtem ko si prej občutil spodbudo predanih Jehovinih služabnikov in ljubečo Božjo skrb, moraš narediti sedaj vse z lastno močjo. Ali ne bi bilo zato veliko bolje, če bi se obrnil k Jehovi in poiskal njegovo pomoč in pomoč skupščine njegovega predanega ljudstva?

Mogoče misliš, da ti Bog Jehova ne more odpustiti življenja, ki ga živiš sedaj. Če misliš tako, tedaj črpaj tolažbo iz naslednjega zagotovila Biblije, ki je bilo dano Izraelcem: »Učite se delati dobro, iščite pravice. ... Ako so grehi vaši kakor škrlat, bodo beli kakor sneg; ako so rdeči kakor karmezin, bodo beli kakor volna.« (Iza. 1:17, 18) Da, Jehova se zavzame za vse, ki se obračajo k njemu in se iskreno kesajo.

Tisti, ki se obrne k Jehovi, ima gotovo večjo korist. Namesto da bi se še naprej sam trudil delati vse iz lastne moči, bo v odgovor na molitve občutil Božjo pomoč in vodstvo. Užival bo zadovoljstvo, kakršno lahko povzroči samo čista vest. Iz zadovoljevanja duhovnih potreb bo zraslo pristno veselje in zadovoljstvo.

DRUGIM DELATI VESELJE

Kdor se obrne k Jehovi, pripravlja veselje tudi drugim. Ravna v skladu z željo Jehove in Jezusa Kristusa, zato se angeli veselijo vsakokrat, kadar se ljudje skesano obrnejo k Jehovi. Jehova pravi: »Tako (je) tudi radost pred angeli Božjimi nad enim grešnikom, ki se izpokori.« (Luk. 15:10)

Ni se ti torej treba bati, da te bodo Božji prijatelji poniževali, če se obrneš k Jehovi. Predani Jehovini služabniki te zaradi tega ne bodo nikoli grajali. Nasprotno se zelo trudijo biti v soglasju s popolnimi občutki angelov. Kakor angeli se bodo zelo veselili, če ugotovijo, da si se obrnil k Jehovi.

Če spoznaš, da je vest o Kraljestvu nekaj dobrega, s tem ne oklevaj. Dokler je izvršitev božanske sodbe še v bodočnosti, je za postopanje še vedno čas. Bilo bi nerazumno živeti tako, da ne bi posvečali pozornosti prihajajoči veliki sodbi. To bi lahko pomenilo, da zapravimo upanje na večno življenje. Mar ni modro glede na sedanje in bodoče blagoslove, ki nastanejo iz dobrega odnosa z Bogom Jehovo, da se nemudoma obrnemo k njemu?