Zaupaj Jehovi, ne ljudem
»Bolje je iskati zavetja v Jehovi nego upati v človeka.« — Psalm 118:8.
1., 2. a) Koliko ljudi ima danes globoko, neomajno zaupanje v Jehovo in zakaj je tako? b) Kdo veruje, da bo Jehova vzpostavil boljše razmere?
LE malo ljudi ima danes trdno, neomajno zaupanje v Boga Jehovo. Nekateri sploh ne verujejo, da Bog obstoja. Drugi morda verujejo v njegov obstoj, toda njegovi volji posvečajo malo pozornosti. Celo pobožni pripadniki religij tega sveta bolj zaupajo v svoja religiozna izročila ali svojim duhovnikom kot pa Jehovi. Podobni so tistim, o katerih je apostol Pavel pisal: »Kajti pričujem jim, da imajo gorečnost za Boga, ali ne po pravem spoznanju. Zakaj ne poznavajoč Božje pravičnosti in hoteč utrditi lastno pravičnost, se niso podvrgli pravičnosti Božji.« (Rim. 10:2, 3)
2 Od koga pa pričakujejo ljudje boljšo bodočnost? Večina zaupa človeškemu trudu, ne Jehovinemu namenu s človeštvom. Samo drobcena manjšina od štirih milijard prebivalcev Zemlje, ki je temeljito preiskala dokaze o obstoju Jehove, zadovoljuje svojim dolžnostim do njega in živi po njegovih zakonih. Ti ljudje mu popolnoma zaupajo, ker vedo, da bo izpolnil svojo obljubo o vzpostavi pravične nove ureditve za človeštvo. Izjavljajo kakor nekoč psalmist: »Jaz pa upam v tebe, Jehova, govorim: ‚Bog moj si ti.‘« (Ps. 31:14) In upoštevajo Božje opozorilo: »Ne zanašajte se na poglavarje, na sina človeškega, pri katerem ni rešitve.« (Psalm 146:3)
3. Zakaj naj tisti, ki zaupajo Jehovi, ne postanejo malodušni, čeprav so relativno le manjšina?
3 Mar naj bi tisti, ki zaupajo Jehovi izgubili pogum zato, ker so v primerjavi s štirimi milijardami prebivalcev sveta samo manjšina? Ne, ker številke niso nikoli bile merilo za pravičnost. Masa človeštva je bila že velikokrat v zmoti. Jezus Kristus je rekel: »Pojdite noter skozi tesna vrata, ker prostorna so vrata in široka je pot, ki vodi v pogubljenje, in mnogo jih je, ki po njej hodijo; toda tesna so vrata in ozka je pot, ki vodi v življenje, in malo jih je, ki jo najdejo.« (Mat. 7:13, 14) Ne, zaupati mnenju množic ni pot skozi »tesna vrata« v resnično življenje. Zgodovina je nasičena z neizpolnjenimi obljubami in s škodo, storjeno množicam, ki so tem obljubam slepo sledile.
4. Kaj smo zmožni danes bolje ugotoviti in zakaj?
4 Kako nespametno je zaupati človeški modrosti, je še poseben dokaz minulo stoletje. Videli smo, kaj nam je prineslo znanstveno razvito 20. stoletje in tako bomo lahko še bolje preiskali rezultate človeških dosežkov. Lahko jih primerjamo z Jehovinimi deli in tako razločno vidimo, v kaj lahko upamo.
PRAZNO UPANJE V ZNANOST
5. Kakšno vlogo so znanstveni napredki imeli v upanju mnogih na boljši svet?
5 Upanje človeštva v boljši svet se je zelo poglobilo z napredkom znanosti, doseženem v minulem stoletju. Mnogi so menili, da človeštvo vstopa v čudovito novo obdobje. Da, mislili so, da je v moči človeka, rešiti probleme, kakor so siromaštvo, lakota, brezposelnost, bolezni, visoka starost in vojna. Lewis Mumford je pisal o tem pretiranem upanju:
»Mnenje, po katerem je postal stroj na osnovi racionalne konstrukcije in popolnosti njegovih zmožnosti moralna moč, da, moralna moč par excellence, ki človeku postavlja nova merila ...
Za vsako človeško slabost ali motnjo je baje obstajalo hitro učinkujoče tehnično, kemično ali farmacevtsko zdravilo. Celo električno svetilko so, ko so jo prvič predstavili, z zaupanjem pozdravili kot sredstvo za preprečevanje nočnega kriminala.« (Mit stroja, Lewis Mumford, str. 571—573.)
6. Za kakšne koristne stvari se ima človeštvo zahvaliti znanosti?
6 Brez dvoma je znanost ustvarila mnogo koristnih reči. V mnogih deželah gospodinje ne porabijo več toliko časa kakor nekoč za ročno pranje in šivanje, za kuhanje na štedilniku na trda goriva, za pripravljanje ozimnice ali za črpanje vode iz vodnjakov ali rek. Zaradi uspehov znanosti dobivamo danes iz nafte, premoga in plina električni tok, ki napaja pralne in šivalne stroje, štedilnike, hladilnike, peči, svetlobna telesa in druge koristne aparate. Stranišče, ki je nekoč stalo zunaj, je zaradi sanitarnih ureditev prestavljeno v hiše. Traktor opravi delo 50 konj. Stroj za molžo olajša kmetu vsakdanja opravila. Medicinski napredek uspešno zatira razne bolezni. Napredujoča tehnika s svojimi računalniki in raketami je človeku celo omogočila, da je pristal na Mesecu.
7. Kako je znanost povzročila mnoge probleme?
7 Znanost je sicer rešila nekaj problemov, zato pa povzročila mnoge druge. Tako je na primer avtomobil hitro in udobno prevozno sredstvo, toda povzročil je probleme, ki še niso rešeni. V velemestih pride pogosto do velikih zastojev in ohromitve prometa. Izpušni plini povečujejo smog, ki ga povzroča industrija, in se zadržuje nad mnogimi mesti. Razen tega je avtomobil ena najnevarnejših iznajdb, ki so jo kdajkoli izumili. Po poročilu v časopisu Svetovno zdravje (izdaja Svetovna organizacija za zdravje pri ZN) umre v prometnih nesrečah letno približno 250 000 ljudi, milijoni pa so poškodovani.
8. Kako je militaristična znanost učinkovala na naše stoletje?
8 O drugem slabem rezultatu, ki ga je proizvedla znanost, je omenjeno v knjigi Great Events of the 20th Century (Veliki dogodki 20. stoletja): »Velika oblikovna moč 20. stoletja je nedvomno v presenetljivem porastu znanstvenega znanja, in nikoli si niso za takšno znanje prizadevali bolj goreče kakor v času vojne.« Tanki, letala, metalci ognja, strojnice, podmornice, rakete, atomske bombe in drugo orožje je bilo produkt znanstvenikov. S tem so v tem stoletju usmrtili preko 100 milijonov ljudi — več kakor v kateremkoli drugem stoletju. »Gorje njim,« Božja beseda točno ugotavlja, »ki gredo doli v Egipt po pomoč in se opirajo na konje, ki zaupajo vozem, ker jih je mnogo, in konjikom, ker je njih število veliko, a ne ozirajo se v Svetnika Izraelovega in ne iščejo Jehove!« (Iza. 31:1) Čeprav povzroča militaristična znanost toliko gorja, dajejo ljudstva sedaj 300 milijard dolarjev letno za oborožitev. Približno 25 odstotkov vseh znanstvenikov v Združenih Državah in v Sovjetski zvezi dela na oborožitvi in manj kot ena stotinka odstotka na kontroli oboroževanja ali razorožitve.
9. Je znanost pomagala rešiti mučne probleme človeštva?
9 Je znanost pomagala zajeziti svetovno poplavo hudodelstev? Ne, ker kriminal stalno raste, tako kakor je napovedala Božja beseda za te »zadnje dni«. (Mat. 24:12; 2. Tim. 3:1—5, 13) Po poročilu nekega statističnega urada je samo v Združenih Država storjenih letno 37 milijonov težkih kaznivih dejanj, trikrat toliko kot je sporočila policija. Medicina je sicer veliko pomagala v boju proti določenim boleznim, spričo drugih pa je brez moči. Bolezni srca so dosegle epidemično raven, ravno tako spolne bolezni, in rak je postal velik ubijalec. Onesnaženje zraka, vode in tal kakor tudi kemična obdelava prehrambenih sredstev povzročajo vedno nove zdravstvene probleme. Ravno tako je znanost popolnoma brez moči spričo starostnih pojavov in smrti. Še vedno je tako, kakor je rečeno v Bibliji, da je »po enem človeku prišel greh v svet in po grehu smrt in je tako na vse ljudi prišla smrt, zato ker so vsi grešili.« (Rimlj. 5:12) Poleg tega je, kakor poroča časopis Parade, kljub znanstvenemu napredku danes »po vsem svetu več lačnih, siromašnih, nepismenih in brezposelnih kakor kdajkoli prej«.
10., 11. a) Kaj so nekatere svetovne avtoritete priznale glede na neuspeh znanosti? b) Kakšne primerne izjave o človeškem trudu najdemo v Bibliji?
10 Sadovi tega raziskovalnega obdobja so torej jasno vidni. Iz izkušenj vemo, kaj je prineslo to razdobje, in lahko sklepamo enako kakor knjiga Environmental Ethics (Etika okolja): »Današnja tehnologija se je že izkazala kot spodrsljaj.« Tudi pisec Lewis Mumford je pisal: »Mnenje, da tehnični in znanstveni napredek jamčita vzporedno človeško korist, ... je postalo danes povsem nevzdržno.« (Mit stroja, str. 573) Zgodovinar Arnold Toynbee je pojasnil: »Poizkušali smo, da bi nas obvladal stroj, in rezultati so zastrašujoči. Grešnemu človeku se ne sme dati v roke igrače, proizvedene v njegovem laboratoriju.«
11 Danes lahko razločno vidimo, kam je prišlo človeštvo, ker je zaupalo ljudem. Ravno tako je, kakor je napovedal Božji prerok Jeremija: »Proklet mož, ki ima upanje v človeka in meso šteje za ramo svojo, od Jehove pa odstopa srce njegovo!« (Jer. 17:5) Ugotavljamo tudi, da so potrjene besede navdihnjenega psalmista: »Ako Jehova ne zida hiše, zaman se trudijo, ki jo zidajo.« (Psalm 127:1)
JEHOVA ZASLUŽI NAŠE ZAUPANJE
12. Kdo edini zasluži naše zaupanje, ko gre za življenjsko važne stvari?
12 Kakor kažejo izkušnje, je nespametno zaupati človeški modrosti, kadar gre za življenjsko važne stvari. Ne moremo pričakovati, da bo človek rešil velike probleme človeške družine. Samo Jehova, vsemogočni Stvarnik, jih je sposoben odpraviti. Zato potrebujemo v tem kritičnem času vodstvo Jehove. Ali bi ti čečkanje otroka vzel za zanesljiv zemljevid na nevarnem potovanju? Ali ne bi raje zaupal podatkom izvedenca, ki pot točno pozna? Človeška modrost ni zanesljiv vodnik na našem potovanju skozi nevarne »zadnje dni« in v naši težnji za večnim življenjem v Božji novi ureditvi. Zato pravi Biblija: »Blagoslovljen mož, ki se zanaša na Jehovo in čigar upanje je Jehova.« (Jer. 17:7)
13.–15. a) Kako izraža vesolje Jehovino modrost in moč? b) Zakaj bi moralo to okrepiti naše zaupanje v Jehovo? (Iza. 40:28, 29)
13 Jehovina dela, ki razodevajo njegovo modrost in moč, nam vlivajo zaupanje. Ko vidimo, kaj je že storil in kaj je sposoben narediti, raste naše zaupanje v njegovo sposobnost, da vodi naše življenje in vzpostavi pravično novo ureditev. Primer Jehovine sposobnosti vidimo v vesolju samem. Preden so iznašli daljnogled, so menili, da je nekaj tisoč zvezd, ki se jih je videlo s prostim očesom vse, kar jih je. Toda že s prvimi enostavnimi daljnogledi so jih odkrili veliko več. Moderni instrumenti, ki služijo danes za raziskavo vesolja, so odkrili toliko milijard zvezd, kot je navedel Jeremija: »Ne more (se) šteti vojska nebeška.« (33:22)
14 Odkrili so tudi, da nebeška telesa niso kar tako raztresena po vesolju, temveč so urejena v skupine, označene kot »galaksije«. Vsaka galaksija ima milijarde zvezd in drugih snovi. Galaksija, v kateri živimo, je označena kot mlečna cesta in po ocenah je v njej 100 milijard zvezd, podobnih našemu Soncu. Izračunali so, da ima premer naše galaksije približno 100 000 svetlobnih let (svetloba prepotuje v enem letu približno 9,600.000,000.000 kilometrov). To pa še ni vse. V časopisu National Geographic je bilo ugotovljeno, da ostane človek »brez besed pred tem«, kar sedaj raziskujejo. Odkrili so toliko galaksij, da naj bi jih po nekih ocenah bilo 10 milijard; po neki drugi oceni pa celo 100 milijard! Nadalje so opazili, da so tudi galaksije organizirane. Urejene so v »grozdih« in vsak šop sestavljajo številne galaksije.
15 Brezmejnost vesolja, njegov red in precizni zakoni, ki določajo gibanje nebeških teles, so osupnili nekatere znanstvenike. Tako je časopis Science News poročal: »Opazovanje teh stvari vznemirja kozmologe, ker izgleda, da bi pogoji, ki so tako ubrani med seboj, komaj lahko nastali slučajno.« Seveda vesolje ni nastalo »slučajno«. Modrost, moč, red in zakonitost, ki so izražene v vesolju, izvirajo od Boga Jehove, velikega Stvarnika: »Nebesa oznanjajo slavo Boga mogočnega in delo rok njegovih kaže oblok nebesni.« (Ps. 19:1) Jehovine sposobnosti so tako velike, da zlahka stori to, kar se zdi ljudem nemogoče, da, On celo »prešteva zvezd število, kliče jih, kolikor jih je, po imenih«. (Ps. 147:4)
16. Do kakšnega zaključka so prišli na osnovi novih bioloških odkritij?
16 Mnoge znanstvenike tudi vedno bolj presenečata modrost in zamotanost, vidna v živih organizmih na Zemlji. V časopisu Science Digest je izšlo naslednje poročilo: »V luči novih odkritij, ki so v molekularni biologiji skoraj vsakodnevna, postaja verjetnost, da je življenje nastalo slučajno, vedno manjša, če ne celo nemogoča.« Nek znanstvenik je ocenil, da bi dedne informacije, ki jih vsebuje ena sama človeška celica, napolnile enciklopedijo s tisoč zvezki. Kako je vse to nastalo? Napisana enciklopedija kaže na obstoj inteligentnega sestavljalca. Prav tako presenetljivo število informacij v živih stvareh, modrost kakor tudi kompliciranost, ki jih v njej najdemo, pokazuje na povzročitelja. Biblija zato preprosto in upravičeno trdi o Bogu Jehovi: »Pri tebi je življenja vir.« (Ps. 36:9)
17. Kaj bi morali ponižni ljudje priznati?
17 Ponižni ljudje zato priznavajo, kar mnogi znanstveniki in drugi priznajo, namreč, da je zares Jehova »ustvaril nebesa in jih razpel, ki je raztegnil zemljo z njenim rastlinjem, ki daje dihanje ljudstvu, živečemu na njej, in duha njim, ki hodijo po njej«. (Iza. 42:5) Ta veličanstveni Stvarnik, ki razodeva takšne sposobnosti in modrost, gotovo zasluži naše zaupanje. Štiriindvajseteri starešine, ki jih je videl Janez v viziji, potrjujejo to z besedami: »Vreden si, Jehova in Bog naš, prejemati slavo in čast in moč, zakaj ti si ustvaril vse, in zaradi volje tvoje je bilo vse in je bilo ustvarjeno.« (Razod. 4:11)
18., 19. a) Kaj pokaže primerjava Jehovinih del z deli človeka? b) Komu bi morali zato zaupati: Bogu ali človeku?
18 Po primerjavi Božjih del z deli človeka se torej lahko vprašamo: »Kdo zasluži naše polno zaupanje?« Gotovo ne človek, kljub njegovemu znanstvenemu napredku. Ogromna škoda in zmeda, ki ju je že povzročil na Zemlji, kažeta, da ne more rešiti problemov življenja in od njega tudi ne moremo pričakovati rešitve. Točno tako je, kot ugotavlja delo The World Book Encyclopedia:
»Kljub velikemu znanstvenemu napredku je pred znanstveniki še vedno veliko nerešenih problemov ...
Botaniki še vedno točno ne vedo, kako poteka fotosinteza. Biologi in biokemiki še niso našli odgovora na vprašanje, kako je nastalo življenje. Astronomi še nimajo zadovoljivega pojasnila za nastanek vesolja. Zdravniki in fiziologi ne poznajo povzročitelja ne zdravil za raka ali kako zdraviti različna virusna obolenja. ... Psihologi še vedno ne poznajo vseh vzrokov duševnih bolezni.«
19 Jehova pa pozna odgovore na vse te stvari. Nedvomno poseduje modrost in sposobnost, da reši probleme, s katerimi se muči človeštvo. Zato so zelo primerne opominjajoče besede Biblije: »Ne zanašajte se na poglavarje, na sina človeškega, pri katerem ni rešitve.« (Psalm 146:3) Zato tisti, ki ljubijo kar je pravilno, ki cenijo življenje in hrepenijo po boljših razmerah, pripadajo tistim, ki jih je psalmist opisal z besedami: »In bodo upali v te, kateri poznajo ime tvoje, ker ne zapustiš njih, ki te iščejo, Jehova.« (Psalm 9:10)
[Slika na strani 21]
Avtomobil, na katerega gledajo kot na znanstveni »napredek«, prispeva k onesnaženju okolice in pogosto povzroča prometne zastoje, razočaranja in mnogo nesreč s smrtnim izidom.