14. POGLAVJE
»To je zakon glede templja«
V TEM POGLAVJU: Kaj so se iz videnja o templju naučili Judje v Ezekielovih dneh in kaj se naučimo mi danes?
1., 2. a) Kaj smo glede Ezekielovega videnja o templju spoznali v prejšnjem poglavju? b) Na kateri dve vprašanji bomo odgovorili v tem poglavju?
V PREJŠNJEM POGLAVJU smo spoznali, da Ezekiel ni videl velikega duhovnega templja, o katerem je stoletja kasneje govoril Pavel. Poleg tega smo videli, kako pomembno je bilo, da so Judje pri čaščenju upoštevali Božja merila. Samo tako so lahko ponovno imeli dober odnos z Jehovom. S tem v mislih lahko razumemo, zakaj je Jehova v isti vrstici kar dvakrat rekel: »To je zakon glede templja.« (Beri Ezekiel 43:12.)
2 V tem poglavju bomo odgovorili na dve vprašanji. Prvo vprašanje: Kaj so se Judje v Ezekielovih dneh iz videnja o templju lahko naučili glede Jehovovih meril za pravo čaščenje? Odgovor na to vprašanje nam bo pomagal odgovoriti na drugo vprašanje: Kaj to videnje pomeni za nas, ki živimo v teh težkih zadnjih dneh?
Kaj so se iz videnja naučili Judje v Ezekielovih dneh?
3. Kako so se zaradi videnja počutili iskreni posamezniki in zakaj?
3 Da bi odgovorili na prvo vprašanje, si poglejmo nekaj zanimivih podrobnosti templja iz videnja. Visoka gora. To podrobnost so Judje po vsej verjetnosti povezali z Izaijevo spodbudno prerokbo o obnovi pravega čaščenja. (Iza. 2:2) Kaj pa so se lahko naučili iz tega, da je Jehovova hiša stala na visoki gori? Naučili so se, da bi moralo čaščenje Jehova imeti najpomembnejše mesto v njihovem življenju. Seveda je čaščenje Jehova samo po sebi najpomembnejše, saj glede Jehova piše: »Veliko višji si od vseh drugih bogov.« (Ps. 97:9) Žal pa Judje na Jehova niso gledali tako. Stoletja so v pravo čaščenje vedno znova vpletali nagnusne običaje. Ko so na podlagi videnja izvedeli, da Jehovova sveta hiša stoji na visokem kraju in da je spet dobila slavo, ki si jo zasluži, so iskreni posamezniki zagotovo občutili sram zaradi svojih grehov.
4., 5. Kaj so se Judje lahko naučili od visokih vrat templja?
4 Visoka vrata. Na začetku videnja je Ezekiel opazoval angela, kako meri vrata. To so bile pravzaprav večje zgradbe, vsaka visoka približno 30 metrov! (Ezek. 40:14) V njih so bile stražarnice. Kaj so iz vsega tega lahko razbrali Judje, ki so preučili tloris templja? Jehova je Ezekielu rekel: »Bodi zelo pozoren na vhod v tempelj.« Zakaj? Ker je ljudstvo dovolilo, da so v Božjo sveto hišo prihajali »neobrezani tujci neobrezanega srca«. Do česa je to pripeljalo? Jehova je rekel: »Oskrunjali so moj tempelj.« (Ezek. 44:5, 7)
5 Tisti, ki so bili dobesedno neobrezani, so kršili jasno zapoved, ki jo je Bog dal v času Abrahama. (1. Mojz. 17:9, 10; 3. Mojz. 12:1–3) Ampak tisti, ki so bili neobrezanega srca, so imeli večji problem. Bili so trmasti in so ignorirali Jehovove smernice in vodstvo. Takšni sploh ne bi smeli vstopiti v Jehovovo sveto hišo! Jehova sovraži dvoličnost, njegovo ljudstvo pa je dopustilo, da se je ravno takšno ravnanje razširilo v njegovi hiši. Vrata in stražarnice iz videnja so jasno sporočale, da je takšnega početja dovolj! Tisti, ki vstopajo v Božjo hišo, se morajo držati njegovih visokih meril. Samo takrat lahko računajo na Jehovov blagoslov.
6., 7. a) Kaj je sporočal zid okoli tempeljskega kompleksa? b) Kakšen odnos so imeli Izraelci do Jehovove svete hiše? (Glej opombo.)
6 Zid okoli območja, kjer je stal tempelj. To je bila še ena zanimiva značilnost templja iz videnja. Tempeljski kompleks kvadratne oblike je bil na vsaki strani dolg približno 260 metrov. Stal je na velikem območju, ki ga je obdajal zid. Ta zid je bil na vsaki strani dolg 500 trstov oziroma okoli 1555 metrov! (Ezek. 42:15–20) Torej je bilo med kompleksom in zidom ogromno površine.a Zakaj je bil zid tako daleč od tempeljska kompleksa?
7 Jehova je rekel: »Zdaj pa naj mi nehajo biti nezvesti in trupla svojih kraljev naj spravijo daleč stran od mene; potem bom prebival med njimi vso večnost.« (Ezek. 43:9) S trupli kraljev je bilo verjetno mišljeno malikovanje. Jehova je s tem, da je tempelj stal tako daleč od zida, na nek način ljudstvu sporočal: »Odstranite vse nagnusne stvari čim dlje od moje hiše.« Če bodo Jehova častili na pravilen način, bo z njimi in jih bo blagoslavljal.
8., 9. Kaj se je ljudstvo lahko naučilo iz tega, da je Jehova korigiral moške z avtoriteto?
8 Korigiranje moških, ki so imeli avtoriteto. Jehova je direktno in ljubeče svetoval moškim, ki so imeli velike odgovornosti med njegovim ljudstvom. Odločno je korigiral Levijevce, ki so se oddaljili od njega, ko je ljudstvo zabredlo v malikovanje. Po drugi strani pa je pohvalil Zadokove potomce. Zanje je rekel: »Skrbeli so za dolžnosti, povezane z mojim svetiščem, ko so me Izraelci zapustili.« Do obojih je bil pravičen in usmiljen in je z njimi ravnal v skladu z njihovimi dejanji. (Ezek. 44:10, 12–16) Odločne nasvete so dobili tudi izraelski poglavarji. (Ezek. 45:9)
9 Jehova je torej jasno pokazal, da mu bodo tisti, ki jim je zaupal odgovornosti, morali odgovarjati za to, kako so opravljali svoje naloge. Tudi oni so potrebovali nasvete in korigiranje. Pravzaprav so morali biti prvi, ki naj bi dali zgled v upoštevanju Jehovovih meril!
10., 11. Kako vemo, da so si nekateri pregnanci vzeli k srcu pouk iz Ezekielovega videnja?
10 Ali so si Judje, ki so se vrnili iz ujetništva, vzeli k srcu pouk iz Ezekielovega videnja? Seveda ne moremo točno vedeti, kaj so si zvesti pregnanci mislili o tem izjemnem videnju. Ampak iz Božje Besede izvemo veliko glede tega, kaj so delali po vrnitvi in kako so gledali na čaščenje Jehova. Ali so upoštevali načela iz Ezekielovega videnja? Do neke mere so, še posebej v primerjavi z njihovimi upornimi predniki pred izgnanstvom v Babilon.
11 Zvesti moški, kot so bili duhovnik in prepisovalec Ezra, preroka Hagaj in Zaharija ter upravitelj Nehemija, so se zelo trudili, da bi ljudstvo poučevali o načelih, ki jih poudarja Ezekielovo videnje o templju. (Ezra 5:1, 2) Učili so jih, da jim mora biti čaščenje Jehova pomembnejše od vseh materialnih stvari in od sebičnih želja. Biti jim mora na prvem mestu v življenju. (Hag. 1:3, 4) Poudarjali so, da je pri pravem čaščenju potrebno spoštovati Jehovova merila. Na primer, Ezra in Nehemija sta Izraelcem odločno povedala, naj se ločijo od tujih žena, saj so na njih slabo duhovno vplivale. (Beri Ezra 10:10, 11; Neh. 13:23–27, 30.) Kako pa je bilo z malikovanjem? Videti je, da so Izraelci po pregnanstvu končno zasovražili ta greh, v katerega so se v preteklosti vedno znova ujeli. Kaj lahko rečemo za duhovnike in poglavarje? Iz Ezekielovega videnja razberemo, da so od Jehova prejeli nasvete in korigiranje. (Neh. 13:22, 28) Mnogi so te nasvete ponižno sprejeli. (Ezra 10:7–9, 12–14; Neh. 9:1–3, 38)
Nehemija je z ramo ob rami delal skupaj z drugimi Judi in jih poučeval o tem, kako je prav častiti Jehova. (Glej odstavek 11.)
12. Kako je Jehova blagoslovil Jude, ki so se vrnili iz pregnanstva?
12 Kako se je Jehova na to odzval? Svoje častilce je blagoslovil tako, da so bili po dolgem času spet v dobrem odnosu z njim in da so uživali dobro zdravje in mir. (Ezra 6:19–22; Neh. 8:9–12; 12:27–30, 43) Ljudje so si končno vzeli k srcu pouk iz Ezekielovega videnja o templju in so začeli upoštevati Jehovova pravična merila glede čaščenja. Lahko torej rečemo, da je Ezekielovo videnje o templju pregnancem koristilo na dva načina. Prvič: Jehova jih je poučil o merilih za pravo čaščenje in o tem, kako bi se jih morali držati. In drugič: Zagotovil jim je, da bo pravo čaščenje obnovljeno in da bo blagoslavljal svoje ljudstvo, vse dokler ga bo častilo na pravilen način. Nas pa zanima: Ali ima to videnje kakšen preroški pomen za današnje dni?
Kaj se iz Ezekielovega videnja naučimo mi?
13., 14. a) Kako vemo, da se Ezekielovo videnje izpolnjuje v današnjem času? b) Na katera dva načina nam videnje koristi? (Glej tudi okvir 13A »Različna templja, različen pouk«.)
13 Prepričani smo lahko, da ima Ezekielovo videnje o templju pomen tudi za nas danes. Zakaj? Spomni se, da je Ezekielovo videnje o Jehovovi hiši, ki stoji na »zelo visoki gori«, zelo podobno Izaijevi prerokbi o »gori, na kateri je Jehovova hiša« in ki bo »trdno stala nad vrhovi drugih gora«. Izaija jasno pove, da se bo ta prerokba izpolnila v »zadnjih dneh«. (Ezek. 40:2; Iza. 2:2–4; glej tudi Miha 4:1–4.) Ti prerokbi se torej izpolnjujeta vse od leta 1919, odkar poteka obnova pravega čaščenja. Od takrat je pravo čaščenje tako rekoč postavljeno na zelo visoko goro.b
14 Nobenega dvoma ni, da se Ezekielovo videnje tiče tudi nas danes. Tako kot judovskim pregnancem tudi nam koristi na dva načina. Prvič: Jehova nas po videnju poučuje, kako lahko podpiramo njegova merila za pravo čaščenje. In drugič: Videnje nam zagotavlja, da bo pravo čaščenje obnovljeno in da bo Jehova blagoslovil svoje ljudstvo.
Jehovova merila za pravo čaščenje v današnjih dneh
15. Česa ne smemo pozabiti, ko bomo obravnavali nekatere podrobnosti iz Ezekielovega videnja?
15 Poglejmo si nekatere podrobnosti iz Ezekielovega videnja. Predstavljaj si, da se Ezekielu pridružiš pri ogledu veličastnega templja. Ne pozabi, da tukaj ne gre za veliki duhovni tempelj, ampak za pouk o tem, kako naj bi častili Jehova danes. Kaj se torej lahko naučimo?
16. Kakšen pouk dobimo iz meritev templja? (Glej sliko pri naslovu.)
16 Meritve templja. Ezekiel je opazoval angela, ki je bil videti, kot da je iz bakra, kako natančno meri tempelj. Med drugim je meril zidove, vrata, stražarnice, dvorišči in oltar. Bralec bi se lahko v vseh teh informacijah izgubil. (Ezek. 40:1–42:20; 43:13, 14) Ampak pomisli na dragocen pouk, ki ga iz teh podrobnosti dobimo. Jehova je z njimi poudaril, kako pomembna so njegova merila. Merila za pravo čaščenje določa on, ne pa ljudje. Kdor misli, da ni pomembno, kako častiti Boga, se hudo moti. Poleg tega je Jehova z natančnimi meritvami zagotovil, da bo do potankosti izpolnil svoje obljube glede obnove pravega čaščenja. Izpolnitev Ezekielovega videnja v zadnjih dneh je torej zanesljiva!
Kaj se lahko naučimo od natančnega merjenja templja? (Glej odstavek 16.)
17. Na kaj nas spomni zid okoli tempeljskega kompleksa?
17 Zid okoli tempeljskega kompleksa. Ta podrobnost iz Ezekielovega videnja je Božje služabnike spomnila, da pravega čaščenja ne smejo mešati z nobenimi umazanimi verskimi običaji. (Beri Ezekiel 43:7–9.) Ta nasvet je še kako pomemben tudi za nas danes! Božje ljudstvo je bilo stoletja v duhovnem ujetništvu Babilona Velikega. Ampak Jehova ga je leta 1919 osvobodil. Istega leta je Kristus postavil zvestega in preudarnega sužnja. Božji služabniki se vse od takrat trudijo iz pravega čaščenja odstraniti vse napačne nauke in običaje, ki so povezani z malikovanjem in izvirajo iz poganskih religij. Pazimo, da smo daleč stran od vsega, kar je v duhovnem smislu nečisto. Poleg tega v kraljestveni dvorani med sabo ne sklepamo poslov oziroma ne trgujemo. Takšnih posvetnih stvari ne želimo mešati s pravim čaščenjem. (Mar. 11:15, 16)
18., 19. a) Kaj se naučimo iz visokih vrat, ki jih je Ezekiel videl v videnju? b) Kako naj bi se odzvali, če nas hoče nekdo prepričati, da so Božja visoka merila prestroga? Povej primer.
18 Visoka vrata. Judovski pregnanci so iz te podrobnosti iz videnja brez dvoma dojeli, da ima Jehova zelo visoka moralna merila. Ali to velja tudi za nas danes? Jehova častimo v njegovem velikem duhovnem templju. Ali ni zato še toliko bolj pomembno, da ostajamo moralno čisti in se pazimo hinavščine? (Rim. 12:9; 1. Pet. 1:14, 15) Jehova v teh zadnjih dneh postopoma razkriva svojemu ljudstvu, kako se čim bolj držati njegovih moralnih meril.c Na primer, tisti, ki se ne kesajo za svoje grehe, so odstranjeni iz občine. (1. Kor. 5:11–13) Kaj se naučimo od stražarnic, ki so se nahajale v avli vsakih vrat? To, da nihče ne more sprejemljivo častiti Jehova, če nima njegovega odobravanja. Na primer, oseba, ki živi dvojno življenje, lahko vstopi v kraljestveno dvorano, ne more pa imeti Jehovovega odobravanja, dokler ne popravi svojega odnosa z Jehovom. (Jak. 4:8) Jehovu smo hvaležni, da varuje pravo čaščenje v teh pokvarjenih in nemoralnih časih!
19 Sveto pismo je napovedalo, da bodo ljudje v času konca zelo pokvarjeni. V njem beremo: »Hudobneži in sleparji pa bodo napredovali v slabem, zavajali bodo druge in tudi sami bodo zavedeni.« (2. Tim. 3:13) Vse več ljudi danes zmotno misli, da so Jehovova visoka merila preveč stroga, zastarela oziroma zgrešena. Ali boš dovolil, da takšno razmišljanje vpliva nate? Na primer, kako se boš odzval, če te hoče nekdo prepričati, da so Božja merila glede homoseksualnosti napačna? Ali se boš strinjal z njim ali pa z Jehovom, ki v svoji Besedi jasno pravi, da homoseksualci počnejo, »kar je nagnusno«? Paziti moramo, da ne bi odobravali nemoralnega vedenja. (Rim. 1:24–27, 32) Kaj lahko narediš, ko se znajdeš v takšni situaciji? Dobro je, da se spomniš visokih vrat templja iz Ezekielovega videnja. To te bo spomnilo na pomembno dejstvo, da Jehova ne znižuje svojih pravičnih meril, ne glede na to, kaj ta pokvarjeni svet dela. Ali na stvari gledamo enako kot Jehova in se zavzemamo za to, kar je prav?
K čaščenju Jehova spada to, da mu prinašamo »daritev hvale«.
20. Zakaj je Ezekielovo videnje v veliko spodbudo tistim, ki predstavljajo »veliko množico«?
20 Dvorišči. Ko je Ezekiel videl veliko zunanje dvorišče, je bil verjetno zelo navdušen. Morda si je predstavljal, kako veliko Jehovovih častilcev se lahko zbere na tej površini. Danes kristjani častimo Jehova na kraju, ki je veliko bolj svet. Tistim, ki predstavljajo »veliko množico« in Jehova častijo na zunanjem dvorišču duhovnega templja, je Ezekielovo videnje v veliko spodbudo. (Raz. 7:9, 10, 14, 15) Ezekiel je videl, da so bile ob zunanjem dvorišču jedilnice, kjer so lahko Jehovovi častilci jedli del mirovnih žrtev, ki so jih prinesli. (Ezek. 40:17) V nekem smislu so jedli skupaj z Jehovom, kar je bil znak, da so bili z njim v mirnem odnosu. Danes Jehovu ne darujemo več žrtev, kakršne so darovali Judje pod Mojzesovim Zakonikom. Prinašamo mu pa »daritev hvale«, s tem ko ga častimo na primer s komentiranjem na shodih ali z oznanjevanjem. (Heb. 13:15) Uživamo tudi duhovno hrano, ki nam jo daje Jehova. Zaradi vsega tega se počutimo podobno kot Korahovi potomci, ki so Jehovu peli: »En dan na tvojih dvoriščih je boljši kakor tisoč dni kjer koli drugje.« (Ps. 84:10)
21. Kaj se lahko maziljeni kristjani naučijo od duhovnikov iz Ezekielovega videnja?
21 Duhovniki. Ezekiel je videl, da so duhovniki in leviti na notranje dvorišče lahko vstopali skozi vrata, ki so bila enaka vratom, skozi katera so na zunanje dvorišče vstopali pripadniki ostalih rodov. To je duhovnike spomnilo, da se morajo tudi oni držati Jehovovih meril za pravo čaščenje. Kako pa je s tem danes? Danes med Božjimi služabniki ne obstaja duhovniška rodovna linija. So pa med njimi maziljeni kristjani, za katere je rečeno, da so »izbrano ljudstvo, kraljevsko duhovništvo«. (1. Pet. 2:9) V starodavnem Izraelu so duhovniki častili Jehova na ločenem dvorišču. Danes maziljeni kristjani niso fizično ločeni od svojih sočastilcev. So pa v posebnem odnosu z Jehovom, saj jih je posvojil za svoje otroke. (Gal. 4:4–6) Vseeno se tudi oni naučijo marsikaj koristnega iz Ezekielovega videnja. Na primer, zavedajo se, da tako kot duhovniki v starem Izraelu tudi oni potrebujejo nasvete in discipliniranje. Vsi kristjani moramo ohraniti v mislih, da smo »ena čreda«, ki služi Jehovu pod vodstvom »enega pastirja«. (Beri Janez 10:16)
22., 23. a) Kaj se lahko starešine danes naučijo od poglavarjev iz Ezekielovega videnja? b) Kaj se bo mogoče zgodilo v prihodnosti?
22 Poglavar. V Ezekielovem videnju je imel poglavar dokaj pomembno vlogo. Ni bil iz duhovniškega rodu, zato se je od njega pričakovalo, da je bil v templju podrejen duhovnikom. Vendar je iz opisa jasno, da je služil kot nadzornik in ljudstvu pomagal tako, da jim je priskrbel nekatere žrtve. (Ezek. 44:2, 3; 45:16, 17; 46:2) V tem je zgled današnjim moškim, ki imajo odgovornosti v krščanski občini. Tako kot je bil poglavar podrejen duhovnikom, so krščanski starešine, med katere spadajo tudi okrajni nadzorniki, podrejeni maziljenemu zvestemu in preudarnemu sužnju. (Heb. 13:17) Prav tako pomagajo sovernikom, da Bogu darujejo daritev hvale na shodih in oznanjevanju. (Efež. 4:11, 12) Dobro pa je tudi, da imajo starešine v mislih to, da je Jehova opomnil poglavarje, ker so zlorabljali svojo oblast. (Ezek. 45:9) Zavedajo se, da tudi sami potrebujejo nasvete in korigiranje. Pravzaprav zelo cenijo vsako priložnost, ko jih Jehova oblikuje, tako da so lahko še boljši pastirji in nadzorniki. (Beri 1. Petrovo 5:1–3.)
23 Jehova bo tudi v raju na zemlji poskrbel, da bomo imeli skrbne in ljubeče nadzornike. Pravzaprav Jehova že danes usposablja starešine za to nalogo. (Ps. 45:16.) Ti duhovni pastirji bodo res pravi blagoslov v novem svetu. Morda nam bo Jehova sčasoma pomagal še bolje razumeti to Ezekielovo videnje pa tudi druge prerokbe o obnovi pravega čaščenja. Mogoče bomo tudi priča dodatnim vznemirljivim izpolnitvam, ki si jih danes ne moremo niti zamisliti. Čas bo pokazal.
Kaj se od visokih vrat in dvorišč naučimo glede čaščenja Jehova? (Glej odstavke 18–21.)
Jehova blagoslavlja tiste, ki ga častijo tako, kot je njemu všeč
24., 25. Kako je v Ezekielovem videnju prikazano, da bo Jehova blagoslavljal svoje služabnike, vse dokler ga bodo častili tako, kot je njemu všeč?
24 V tem videnju je Ezekiel videl še nekaj izjemnega: Jehova je vstopil v tempelj in svojemu ljudstvu obljubil, da bo tam ostal, vse dokler se bodo zvesto držali njegovih meril za pravo čaščenje. (Ezek. 43:4–9.) Kako bo Jehovova navzočnost vplivala na njegove služabnike in njihovo deželo?
25 Videnje vsebuje dve slikoviti podrobnosti, ki nam zagotavljata, da bo Jehova velikodušno blagoslavljal svoje ljudstvo. Prva podrobnost: Reka, ki je izvirala iz templja. Prinašala je življenje in je delala deželo rodovitno. Druga podrobnost: Dežela, ki je bila natančno razdeljena na parcele. Točno na sredini se je nahajal tempeljski kompleks. Kako lahko to razumemo danes? Živimo v času, ko je Jehova že vstopil v veliko bolj sveti tempelj. Gre za veliki duhovni tempelj, ki ga je očistil in na katerega gleda z odobravanjem. (Mal. 3:1–4) O teh dveh slikovitih podrobnostih iz videnja bomo razpravljali v poglavjih od 19 do 21 te publikacije.
a Kakšen odnos so imeli Izraelci do Jehovove svete hiše? Jehova je rekel: »Vhod svojega templja postavljajo ob vhod mojega templja in svoje podboje zraven mojih podbojev, tako da je med menoj in njimi le zid. S svojimi nagnusnimi dejanji so onečastili moje sveto ime.« (Ezek. 43:8) V starodavnem Jeruzalemu je bil tempelj od ostalih zgradb ločen le z zidom. Ko se ljudstvo ni več držalo Jehovovih pravičnih meril, je tako rekoč prineslo nagnusne stvari oziroma malikovanje na prag Jehovove hiše. To je bilo nedopustno!
b Ezekielovo videnje o templju se lepo ujema tudi z drugimi prerokbami o obnovi, ki se izpolnjujejo v zadnjih dneh. Opazimo lahko na primer podobnosti med Ezekielom 43:1–9 in Malahijem 3:1–5 ter Ezekielom 47:1–12 in Joelom 3:18.
c Duhovni tempelj je začel obstajati leta 29 n. št., ko se je Jezus krstil in postal veliki duhovnik. Ampak po smrti Jezusovih apostolov je pravo čaščenje na zemlji skoraj zamrlo, leta 1919 pa je spet zaživelo.