‚Vtisni si v srce‘ Božji tempelj!
,Sin človečji, vtisni si v srce vse, kar ti pokažem. Oznani družini Izraelovi vse, karkoli vidiš.‘ (EZEKIEL 40:4)
1. V kakšnem stanju je bilo Božje izbrano ljudstvo leta 593 pr. n. š.?
PISALO se je leto 593 pr. n. š., 14. leto Izraelovega izgnanstva. Judom, ki so takrat živeli v Babilonu, se je njihova ljubljena domovina gotovo zdela zelo daleč. Mnogi med njimi so Jeruzalem zadnjič videli, ko je bil v plamenih, njegovo mogočno obzidje podrto in ponosne zgradbe porušene. Jehovov tempelj – nekdaj krona, sijaj mesta, edino središče čistega čaščenja na vsej zemlji – je bil zravnan z zemljo. Zdaj ima Izrael večino izgnanstva še pred sabo. Do obljubljene rešitve mora preteči še 56 let. (Jeremija 29:10)
2. Zakaj so Ezekiela spomini na Božji tempelj v Jeruzalemu verjetno žalostili?
2 Zvestega preroka Ezekiela je gotovo žalostilo, ko je razmišljal o porušenem Božjem templju, oddaljenem na stotine kilometrov, o pustem kraju, na katerem domujejo zveri. (Jeremija 9:11) Še njegov oče, Buzi, je bil v njem duhovnik. (Ezekiel 1:3) In tudi Ezekiel bi imel enako prednost, če ga ne bi skupaj z jeruzalemskim plemstvom leta 617 pr. n. š., še kot mladeniča, izgnali. Zdaj že pri kakih petdesetih se je verjetno zavedal, da Jeruzalema ne bo nikoli več videl, niti sodeloval pri obnovi templja. Lahko si zamislite, koliko mu je pomenilo, da je lahko v videnju videl veličastni tempelj!
3. a) Čemú je Ezekiel dobil videnje o templju? b) Kateri so štirje glavni elementi videnja?
3 Ta obljuba, to obsežno videnje, ki zajema devet poglavij Ezekielove knjige, je izgnanim Judom gotovo okrepilo vero. Čisto čaščenje bo obnovljeno! Vse odtlej, v vseh teh stoletjih, je to videnje v spodbudo vsem, ki ljubijo Jehova. Kako pa? Oglejmo si, kaj je to preroško videnje pomenilo takratnim Izraelcem v izgnanstvu. Videnje zajema štiri glavne elemente: tempelj, duhovništvo, kneza in deželo.
Obnovljeni tempelj
4. Kam je Ezekiel odpeljan na začetku videnja, kaj tam vidi in kdo je njegov vodnik?
4 Ezekiel je najprej pripeljan na »silno visoko goro«. Na njej stoji proti jugu ogromen tempelj, kakor obzidano mesto. Angel, čigar »podoba je bila kakor podoba brona«, popelje preroka na podroben ogled celotne zgradbe. (Ezekiel 40:2, 3) Ezekiel zatem vidi, kako angel natančno izmeri vse tri povsem enake pare vrat in stražnice, zunanje dvorišče, notranje dvorišče, hrame, oltar in tempelj s predelkoma, Svetim in Najsvetejšim.
5. a) Kaj Jehova zagotovi Ezekielu? b) Kaj so bila ‚trupla njihovih kraljev‘, ki jih je bilo treba odstraniti iz templja, in zakaj je bilo to pomembno?
5 Nato pa se v videnju prikaže Jehova. Vstopi v tempelj in Ezekielu zagotovi, da bo On sam prebival v njem. Vendar pa pravi, da je hišo treba očistiti: »Zdaj pa naj odpravijo izpred mene svoje vlačuganje in trupla svojih kraljev, da bom na veke prebival med njimi.« (Ezekiel 43:2–4, 7, 9, SSP) S ‚trupli njihovih kraljev‘ je očitno mislil malike. Z njimi so namreč uporni jeruzalemski kralji in ljudstvo onesnažili Božji tempelj in iz njih v bistvu naredili kralje. (Primerjaj Amos 5:26.) Ti maliki še zdaleč niso bili živi bogovi ali kralji. Bili so mrtve, v Jehovovih očeh umazane reči, ki jih je bilo treba odstraniti. (3. Mojzesova 26:30; Jeremija 16:18)
6. Kaj je zaznamovalo merjenje templja?
6 Kaj je bilo bistvo tega dela videnja? Izgnanci so z njim dobili zagotovilo, da bo čisto čaščenje v Božjem templju popolnoma obnovljeno. Merjenje templja pa je bilo Božje jamstvo, da se bo videnje zagotovo spolnilo. (Primerjaj Jeremija 31:39, 40; Zaharija 2:2–8.) Odstranjeno bo sleherno malikovalstvo in Jehova bo spet blagoslovil svojo hišo.
Duhovništvo in knez
7. Kaj izvemo glede levitov in duhovnikov?
7 Očistiti oziroma prečistiti je bilo treba tudi duhovništvo. Levite je bilo treba pokarati, ker so se vdajali malikovalstvu, Zadokove sinove, duhovnike, pa pohvaliti in jih nagraditi, ker so ostali čisti.a Kljub temu pa bodo oboji služili v Božji obnovljeni hiši, seveda če bodo kot posamezniki zvesti. Nadalje je Jehova še odredil: »In naj uče ljudstvo moje, kakšen je razloček med svetim in nesvetim, in mu velevajo razpoznavati med čistim in nečistim.« (Ezekiel 44:10–16, 23) Duhovništvo naj bi torej bilo obnovljeno, duhovniki pa za svojo zvestobo in zdržljivost nagrajeni.
8. a) Kdo so bili knezi v starem Izraelu? b) Kako vse je bil knez iz Ezekielovega videnja dejaven v čistem čaščenju?
8 V videnju nastopi tudi nekdo, ki je imenovan knez. Narod je imel kneze že vse od Mojzesa. Po hebrejsko se knezu reče nasíʼ, označuje pa lahko glavarja očetovske hiše, rodu ali celo naroda. Izraelski voditelji so kot razred v Ezekielovem videnju pokarani, ker so zatirali ljudstvo, in opomnjeni, naj bodo pošteni in pravični. Knez sicer ni iz duhovniškega razreda, vendar igra zelo vidno vlogo v čistem čaščenju. Na zunanje dvorišče vstopa in z njega izstopa skupaj z neduhovniškimi rodovi, sedi v veži vzhodnih vrat in pripravlja ljudstvu nekatere žrtve za daritev. (Ezekiel 44:2, 3; 45:8–12, 17) Ezekielovo ljudstvo je s tem videnjem dobilo zagotovilo, da bo narod, ko bo obnovljen, blagoslovljen z zglednimi voditelji, ki bodo duhovnike podpirali pri organiziranju Božjega ljudstva in bodo dober zgled v duhovnih stvareh.
Dežela
9. a) Kako naj bi bila dežela razdeljena, toda kdo naj ne bi dobil dediščine? b) Kaj je bil sveti dar in kaj je spadalo k njemu?
9 Nazadnje pa Ezekielovo videnje zajema tudi pregled Izraelove dežele. Dežela naj bi bila razdeljena, tako da bi vsak rod dobil svoj del, tudi knez svojo dediščino. Le duhovniki naj bi ostali brez deleža, saj jim je Jehova rekel: »Jaz sem njih dediščina.« (Ezekiel 44:10, 28; 4. Mojzesova 18:20) Iz videnja je bilo očitno, da bo knez dobil svoj kos zemlje na vsaki strani posebnega področja, imenovanega sveti dar. Slednji je bil kvadratne oblike in razdeljen na tri pasove: vrhnji je bil namenjen skesanim levitom, srednji duhovnikom, spodnji pa mestu z obdelovalno zemljo. Jehovov tempelj naj bi stal v pasu, namenjenem duhovnikom, torej na sredi tega kvadratastega podarjenega zemljišča. (Ezekiel 45:1–7, NW)
10. Kaj je prerokba o delitvi dežele pomenila zvestim Judom v izgnanstvu?
10 Kako je ob vsem tem moralo izgnanim Judom zaigrati srce! Vsaki družini je bila zagotovljena dediščina v deželi. (Primerjaj Miha 4:4.) Čisto čaščenje bo imelo v njej vzvišeno, osrednje mesto. Poleg tega v videnju vidimo, da bo knez, enako kot duhovniki, živel na zemlji, ki jo je darovalo ljudstvo. (Ezekiel 45:16, Ekumenska izdaja) V obnovljeni deželi naj bi torej ljudje nekaj prispevali za delo tistih, ki jih je Jehova postavil za voditelje. Podpirali naj bi jih tako, da bi ravnali po njihovih smernicah. Skratka, ta dežela je bila zgled organiziranosti, sodelovanja in varnosti.
11., 12. a) Kako je Jehova svojemu ljudstvu preroško zagotovil, da bo blagoslovil njihovo obnovljeno domovino? b) Kaj predstavljajo drevesa vzdolž rečnih bregov?
11 Pa bo Jehova to deželo blagoslovil? Prerokba odgovarja s prisrčnim opisom. Iz templja se vije potok, ki postaja vse širši, dokler ne preraste v reko, ta pa se potem izliva v Mrtvo morje. Tam oživi mrtve vode in ob obali se razcvete ribištvo. Vzdolž rečnih bregov raste veliko dreves, ki rodijo vse leto. Sad teh dreves je za jed, njihovo listje pa v zdravilo. (Ezekiel 47:1–12)
12 Izgnancem je ta obljuba pomenila ponovitev in potrditev dotedanjih obnovitvenih prerokb, ki so jim bile tako zelo pri srcu. Jehovovi navdihnjeni preroki so namreč obnovljeni in na novo naseljeni Izrael večkrat opisali z rajskimi izrazi. Mrtva področja, ki oživijo, so bila pogosta tema prerokb. (Izaija 35:1, 6, 7; 51:3; Ezekiel 36:35; 37:1–14) Ljudje so torej smeli pričakovati, da bodo Jehovovi oživljajoči blagoslovi pritekali kakor reka iz obnovljenega templja. Duhovno mrtev narod bo nazadnje oživel. Obnovljeno ljudstvo bo blagoslovljeno z izjemnimi duhovnimi možmi, ki bodo pravični in trdni kakor drevesa, ki v videnju rastejo vzdolž rečnih bregov, ter bodo vodili obnovo porušene dežele. Že Izaija je pisal o ‚hrastih pravičnosti‘, ki bodo ‚pozidali stare razvaline‘. (Izaija 61:3, 4)
Kdaj se je videnje spolnilo?
13. a) V kakšnem smislu je Jehova blagoslovil svoje obnovljeno ljudstvo s »hrasti pravičnosti«? b) Kako se je spolnila prerokba o Mrtvem morju?
13 Ali so bili izgnanci, ki so se vrnili, razočarani? Niti najmanj! Obnovljeni preostanek se je vrnil v svojo ljubljeno domovino leta 537 pr. n. š. Pod vodstvom ‚hrastov pravičnosti‘, kakršni so bili pisar Ezra, preroka Hagaj in Zaharija ter veliki duhovnik Jozue, so bile stare razvaline sčasoma pozidane. Knezi, na primer Nehemija in Zerubabel, so deželi vladali pošteno in pravično. Jehovov tempelj so obnovili in iz njega so spet pritekale Jehovove priprave za življenje – blagoslovi, ker so živeli po Njegovi zavezi. (5. Mojzesova 30:19; Izaija 48:17–20) Eden teh blagoslovov je bilo spoznanje. Duhovniki so spet začeli opravljati svoje naloge in ljudi učili o postavi. (Malahija 2:7) Slednji so tako duhovno oživeli in znova postali rodovitni Jehovovi služabniki, kar je bilo ponazorjeno z ozdravitvijo Mrtvega morja in razcvetom ribištva.
14. Zakaj naj bi imela Ezekielova prerokba še drugo spolnitev, večjo od tega, kar se je zgodilo po vrnitvi Judov iz babilonskega izgnanstva?
14 Pa so bili ti dogodki edina spolnitev Ezekielovega videnja? Ne. S tem videnjem je bilo nakazanega še nekaj veliko večjega. Razmislimo. Templja, kakršnega je videl Ezekiel, v resnici ne bi bilo mogoče zgraditi. Resda so Judje to videnje vzeli resno in nekatere podrobnosti celo upoštevali pri gradnji pravega templja.b Toda v tem videnju je bil tempelj kot celota prevelik. Stati ne bi mogel niti na gori Moriji, kjer je stal stari tempelj. Poleg tega Ezekielov tempelj ni stal v mestu, temveč nekoliko stran, na ločenem zemljišču, medtem ko so drugi tempelj zgradili tam, kjer je stal tudi njegov predhodnik, v Jeruzalemu. (Ezra 1:1, 2) Prav tako iz jeruzalemskega templja ni nikoli izvirala kaka dobesedna reka. Stari Izrael je torej doživel le manjšo spolnitev Ezekielove prerokbe. Nastopiti je očitno morala še večja, duhovna spolnitev tega videnja.
15. a) Kdaj je začel delovati Jehovov duhovni tempelj? b) Kaj kaže, da se Ezekielovo videnje ni spolnilo med Kristusovim življenjem na zemlji?
15 Jasno je, da moramo glavno spolnitev Ezekielovega videnja iskati v Jehovovem velikem duhovnem templju, o katerem apostol Pavel podrobno razpravlja v Listu Hebrejcem. Ta tempelj je začel delovati leta 29 n. š., ko je bil Jezus Kristus maziljen za njegovega Velikega duhovnika. Toda ali se je Ezekielovo videnje spolnilo v Jezusovih dneh? Očitno ne. Jezus je kot Veliki duhovnik s krstom, žrtveno smrtjo in vstopom v Najsvetejše, torej v sama nebesa, spolnil preroški pomen spravnega dne. (Hebrejcem 9:24) Ezekielovo videnje pa, zanimivo, niti z eno besedo ne omenja ne velikega duhovnika ne spravnega dne. Zato se ne zdi verjetno, da bi se to videnje nanašalo na prvo stoletje n. š. Na katero časovno obdobje pa se potem nanaša?
16. Na katero prerokbo nas spomni prizorišče Ezekielovega videnja in kako nam to pomaga razpoznati čas glavne spolnitve Ezekielovega videnja?
16 Da bi odgovorili na to vprašanje, se vrnimo nazaj k videnju. Ezekiel je zapisal: »V prikaznih Božjih me je pripeljal v deželo Izraelovo in me spustil na silno visoko goro, in na njej, proti jugu, je bilo kakor stavba mesta.« (Ezekiel 40:2) Prizorišče tega videnja, ‚silno visoka gora‘, nas spominja na stavek iz Miha 4:1: »Zgodi se v poslednjih dneh, da bo utrjena gora hiše GOSPODOVE na čelu vseh gorá in povišana nad hribe; in ljudstva bodo vrela k njej.« Kdaj pa naj bi se ta prerokba spolnila? Iz Miha 4:5 vidimo, da naj bi se to začelo goditi medtem, ko bodo narodi še vedno častili krive bogove. V resnici je bilo čisto čaščenje povišano in je dobilo svoje pravo mesto v življenju Božjih služabnikov ravno v našem času, »v poslednjih dneh«.
17. Kako nam prerokba iz Malahija 3:1–5 pomaga ugotoviti, kdaj je bil tempelj iz Ezekielovega videnja očiščen?
17 Kaj pa je omogočilo to obnovo? Spomnimo se najpomembnejšega dogodka v Ezekielovem videnju, ko pride v tempelj Jehova in zahteva, naj se njegova hiša očisti malikovalstva. Kdaj je bil Božji duhovni tempelj očiščen? V Malahiju 3:1–5 Jehova napoveduje čas, ko bo ‚prišel v svoj tempelj‘ skupaj z ‚angelom zaveze‘, Jezusom Kristusom. Čemú pa? »On bode kakor ogenj topilca in kakor lug belilca.« To prečiščevanje se je začelo med prvo svetovno vojno. In s kakšnim rezultatom? Jehova že vse od leta 1919 biva v svoji hiši in blagoslavlja duhovno deželo svojega ljudstva. (Izaija 66:8) Torej lahko sklenemo, da ima Ezekielova prerokba o templju pomembno spolnitev v zadnjih dneh.
18. Kdaj bo imelo videnje o templju končno spolnitev?
18 Kot druge obnovitvene prerokbe ima tudi Ezekielovo videnje še eno, končno spolnitev v raju. Ljudje pravega srca bodo šele tedaj deležni vseh koristi Božje tempeljske ureditve. Takrat bo Kristus skupaj z nebeškimi 144.000 soduhovniki uveljavil vrednost svoje odkupne žrtve. Vsi poslušni podložniki Kristusove vlade bodo dosegli popolnost. (Razodetje 20:5, 6) Vendar pa glavna spolnitev Ezekielovega videnja ne more biti v raju. Zakaj ne?
Videnje se osredotoča prav na naše dni
19., 20. Zakaj se mora glavna spolnitev videnja gotovo zgoditi danes in ne v raju?
19 Ezekiel je videl tempelj, katerega je bilo treba očistiti malikovalstva in duhovnega nečistovanja. (Ezekiel 43:7–9) To pa se gotovo ne more nanašati na čaščenje Jehova v raju. Pa tudi duhovniki v videnju predstavljajo maziljeni duhovniški razred, ko je ta še na zemlji, in ne potem, ko že dobi nebeško vstajenje, oziroma v tisočletju. Kako to vemo? Upoštevajmo, da so duhovniki prikazani, kako služijo na notranjem dvorišču. Iz člankov starejših Stražnih stolpov je razvidno, da to dvorišče predstavlja edinstveno duhovno stanje Kristusovih podduhovnikov, ko so ti še na zemlji.c Upoštevati velja tudi to, da videnje poudarja nepopolnost duhovnikov. Naročeno jim je namreč, naj darujejo žrtve za svoje lastne grehe. Posvarjeni so tudi pred nevarnostjo, da bi postali duhovno in moralno nečisti. Torej ne predstavljajo obujenih maziljencev, o katerih je apostol Pavel napisal: »Trobenta zatrobi in mrtvi vstanejo netrohljivi.« (1. Korinčanom 15:52, poudarili mi; Ezekiel 44:21, 22, 25, 27.) Duhovniki v videnju se družijo z ljudmi in jim služijo neposredno. V raju pa ne bo tako, saj bo takrat duhovniški razred v nebesih. V videnju lahko torej dobro vidimo, kako danes maziljenci tesno sodelujejo z ‚veliko množico‘ na zemlji. (Razodetje 7:9; Ezekiel 42:14)
20 Ezekielovo videnje o templju potemtakem napoveduje koristi duhovnega čiščenja, kar se uresničuje danes. Toda kaj to pomeni vam? To ni le nekakšna težko razložljiva teološka uganka. Videnje ima veliko opraviti z vašim vsakodnevnim čaščenjem edinega pravega Boga, Jehova. V naslednjem članku bomo videli, kako.
[Podčrtna opomba]
a To se je morda tikalo samega Ezekiela, saj naj bi bil tudi on iz Zadokove duhovniške rodbine.
b Starodavna Mišna na primer namiguje, da so v obnovljenem templju oltar, tempeljska dvokrilna vrata in kuhinjske prostore zgradili skladno z Ezekielovim videnjem.
c Glej Stražni stolp, 1. julij 1996, stran 16; 1. julij 1973, stran 15.
Ali se spomnite?
◻ Kako se je prvotno spolnilo Ezekielovo videnje o templju in duhovništvu?
◻ Kako se je Ezekielovo videnje o razdelitvi dežele spolnilo v prvo?
◻ Kdo so bili pri obnovi starega Izraela zvesti knezi in kdo »hrasti pravičnosti«?
◻ Zakaj se mora glavna spolnitev Ezekielovega videnja o templju gotovo zgoditi v zadnjih dneh?