»Tempelj« in »knez« danes

»Knez pa, ko pojdejo noter, naj gre sredi njih, in ko gredo ven, naj gredo skupno.«​ (EZEKIEL 46:⁠10)

1., 2. Katera resnica je ključna za razumevanje večine Ezekielovega videnja o templju?

NEKATERI staroveški rabini niso bili povsem zadovoljni z Ezekielovo knjigo. Iz Talmuda izvemo, da so nekateri celo razmišljali, da bi jo odstranili iz svetopisemskega kanona. Še zlasti velike težave jim je povzročalo videnje o templju, zato so sklenili, da ga človek pač ne more razumeti. Drugim biblicistom pa je Ezekielovo videnje o Jehovovem templju predstavljalo uganko. In kako je z nami?

² Jehova je svoje ljudstvo že vse od obnove čistega čaščenja blagoslavljal z mnogimi žarki duhovnega uvida. Razodel mu je tudi to, kaj je Božji duhovni tempelj – namreč, da je to Jehovova, templju podobna ureditev za čisto čaščenje.a Ta resnica je ključna za razumevanje večine Ezekielovega videnja o templju. Pa si zdaj pobliže oglejmo štiri elemente tega videnja: tempelj, duhovništvo, kneza in deželo. Kaj vse to pomeni danes?

Tempelj in vi

3. Kaj se naučimo iz tega, kar predstavljajo visoki strop in stenski reliefi v vhodu v tempelj?

³ Zamislimo si, da si ogledujemo tempelj iz tega videnja. Pristopimo in se po sedmih stopnicah povzpnemo k enim od ogromnih vrat. Na hodniku se s strahospoštovanjem ozremo navzgor. Strop je več kot 30 metrov nad nami! To nas spomni, da mora vsak, ki želi postati del Jehovove čaščenjske ureditve, spolnjevati visoka merila. Žarki, ki prihajajo skozi okna, osvetljujejo v stene vklesane palme, ki v Svetem pismu predstavljajo značajnost. (Psalm 92:12; Ezekiel 40:14, 16, 22) To sveto mesto je namenjeno le tistim, ki so moralno in duhovno značajni. In takšni želimo ostati tudi mi, da bo Jehova naše čaščenje sprejemal. (Psalm 11:⁠7)

4. Komu ni dovoljeno vstopiti v tempelj in kaj se iz tega naučimo mi?

⁴ Na vsaki strani hodnika so po tri stražnice. Ali nam bodo stražarji dovolili vstopiti v tempelj? Jehova Ezekielu govori, da ne sme vstopiti noben tujec »neobrezanega srca«​. (Ezekiel 40:10; 44:9) Kaj to pomeni? Da Bog za svoje častilce sprejema le tiste, ki ljubijo njegove zakone in živijo po njih. (Jeremija 4:4; Rimljanom 2:29) Takšne sprejema v svoj duhovni šotor, svojo hišo čaščenja. (Psalm 15:1–5) Jehovova zemeljska organizacija je vse od obnove čistega čaščenja leta 1919 zagovarjala in vedno bolj razjasnjevala Božje moralne zakone. Kateri jih nočejo ubogati, niso več zaželeni med Jehovovim ljudstvom. Prav zaradi biblijskega postopka, namreč izobčevanja neskesanih prestopnikov, je naše čaščenje ostalo čisto vse do danes. (1. Korinčanom 5:⁠13)

5. a) Kakšne podobnosti obstajajo med Ezekielovim videnjem in Janezovim videnjem iz Razodetja 7:9–15? b) Koga predstavlja 12 rodov iz Ezekielovega videnja, ki na zunanjem dvorišču častijo Boga?

⁵ Hodnik nas nato pripelje na zunanje dvorišče, kjer ljudje častijo in hvalijo Jehova. To nas spomni na videnje apostola Janeza o ‚veliki množici‘, ki časti Jehova »noč in dan v svetišču njegovem«. V obeh videnjih zasledimo palme. V Ezekielovem videnju krasijo vežne stene, v Janezovem pa imajo častilci palmove veje v rokah in predstavljajo njihovo veselje ob tem, ko hvalijo Jehova in pozdravljajo Jezusa kot svojega Kralja. (Razodetje 7:9–15) Dvanajst Izraelovih rodov iz Ezekielovega videnja predstavlja ,druge ovce‘. (Janez 10:16; primerjaj Lukež 22:28–30.) Ali ste tudi vi med tistimi, ki z veseljem hvalijo Jehova, tako da oznanjujejo njegovo Kraljestvo?

6. Čemu so služile jedilnice na zunanjem dvorišču in na kakšno prednost morda to spomni druge ovce?

⁶ Med ogledom zunanjega dvorišča vidimo tudi 30 hramov oziroma jedilnic, kjer ljudstvo použije del svojih prostovoljnih daritev. (Ezekiel 40:17) Druge ovce danes ne darujejo živalskih žrtev, vseeno pa v duhovni tempelj ne prihajajo praznih rok. (Primerjaj 2. Mojzesova 23:15.) Apostol Pavel je napisal: »Po [Jezusu] torej prinašajmo vedno hvalno daritev Bogu, to je ,sad ustnic‘, ki proslavljajo ime njegovo. Dobrodelnosti pa in podeljevanja ne zabite: take daritve namreč so Bogu po volji.« (Hebrejcem 13:15, 16; Ozea 14:2) Darovati Jehovu takšne žrtve je zares velika prednost. (Pregovori 3:9, 27)

7. Kaj nam zagotavlja merjenje templja?

⁷ Ezekiel gleda, kako angel meri tempelj. (Ezekiel 40:3) Podobno je bilo tudi apostolu Janezu naročeno: »Vstani in izmeri svetišče Božje in oltar in tiste, ki molijo v njem.« (Razodetje 11:1) Kaj pomeni to merjenje? V obeh primerih je očitno predstavljalo zagotovilo oziroma znamenje, da ne more Jehovu nič preprečiti, da ne bi spolnil svojih namenov glede čistega čaščenja. Podobno smo lahko tudi mi danes prepričani, da ne more nič, niti še tako hudo nasprotovanje mogočnih oblasti, ustaviti obnove čistega čaščenja.

8. Kdo sme vstopiti skozi vrata na notranje dvorišče in na kaj nas ta vrata spominjajo?

⁸ Med sprehodom po zunanjem dvorišču vidimo, da na notranje dvorišče vodi troje vrat. Vrata na notranje dvorišče in vrata na zunanje dvorišče so enako razporejena in enake velikosti. (Ezekiel 40:6, 20, 23, 24, 27) Na notranje dvorišče smejo vstopiti samo duhovniki. Vrata na to dvorišče nas spomnijo, da morajo maziljenci ustrezati Božjim merilom in zakonom, hkrati pa nas spomnijo tudi na to, da ti isti zakoni in merila vodijo vse prave kristjane. Kaj pa delajo duhovniki in kaj to pomeni danes?

Zvesto duhovništvo

9., 10. Kako »kraljevsko duhovništvo«, kot je to predsenčeno z duhovniškim razredom iz Ezekielovega videnja, skrbi za duhovni pouk?

⁹ Duhovniki v predkrščanski dobi so imeli v templju naporno delo. Klati žrtvene živali, jih darovati na oltarju ter nato postreči soduhovnikom in ljudstvu je bilo fizično zelo zahtevno. Toda imeli so še drugo pomembno delo. Jehova je glede duhovnikov zapovedal: »Naj uče ljudstvo moje, kakšen je razloček med svetim in nesvetim, in mu velevajo razpoznavati med čistim in nečistim.«​ (Ezekiel 44:23; Malahija 2:⁠7)

¹⁰ Ali cenite marljivost in ponižno službo, ki jo maziljenci kot skupina, kot »kraljevsko duhovništvo«, opravljajo v korist čistega čaščenja? (1. Petrov 2:9) Tudi oni namreč, tako kot levitsko duhovništvo iz davnine, vodijo v dajanju duhovnih smernic. Ljudem pomagajo razumeti, kaj je čisto in sprejemljivo v Božjih očeh in kaj ni. (Matevž 24:45) Takšen pouk, ki ga dobivamo v obliki biblijskih publikacij, krščanskih shodov in zborovanj, je že milijonom pomagal spraviti se z Bogom. (2. Korinčanom 5:⁠20)

11. a) Kako je v Ezekielovem videnju poudarjeno to, da morajo biti duhovniki čisti? b) Kako se v teh zadnjih dneh maziljenci duhovno očiščajo?

¹¹ Duhovniki pa morajo delati še kaj drugega kot le učiti druge, naj bodo čisti. Čisti morajo biti tudi sami. Tako je Ezekiel vnaprej videl očiščevanje izraelskega duhovništva. (Ezekiel 44:10–16) Podobno je Jehova leta 1918, kot to kaže zgodovina, sedel »kakor topilec« v svojem duhovnem templju in preiskoval maziljeni duhovniški razred. (Malahija 3:1–5) Tisti, ki jih je spoznal za duhovno čiste, ki so se pokesali za prejšnje malikovanje, so še naprej imeli to prednost, da so služili v njegovem duhovnem templju. Vendar pa lahko kdor koli od maziljencev, tako kot vsak drug, postane duhovno in moralno nečist. (Ezekiel 44:22, 25–27) Zato se morajo zelo truditi, da bi ostali ‚neomadeževani od sveta‘. (Jakob 1:27; primerjaj Marko 7:20–23.)

12. Zakaj bi morali ceniti delo maziljencev?

¹² Vsak od nas bi se lahko vprašal: ‚Ali cenim zgled maziljencev, ki ga dajejo s svojo dolgoletno zvesto službo? Ali posnemam njihovo vero?‘ Dobro bi bilo, da bi člani velike množice mislili na to, da maziljenci ne bodo vedno skupaj z njimi na zemlji. Jehova je o duhovnikih iz Ezekielovega videnja rekel: »Posesti jim ne dajte v Izraelu, jaz sem njih posest.«​ (Ezekiel 44:28) Podobno tudi maziljenci nimajo večne posesti na zemlji. Njihova dediščina je nebeška in veliki množici je v čast, da jih lahko podpira in spodbuja, dokler so še na zemlji. (Matevž 25:34–40; 1. Petrov 1:3, 4)

Kdo je knez?

13., 14. a) Zakaj mora biti knez gotovo izmed drugih ovc? b) Koga predstavlja knez?

¹³ Zdaj pa pridemo do zanimivega vprašanja. Koga predstavlja knez? O njem je govor kot o posamezniku in kot o skupini, zato lahko sklepamo, da predstavlja nekakšen razred ljudi. (Ezekiel 44:3; 45:8, 9) Katerih pa? Prav gotovo ne maziljencev. V videnju sicer tesno sodeluje z duhovniki, ni pa duhovnik. Od duhovniškega razreda se razlikuje po tem, da ima svojo dediščino v deželi. Torej ima prihodnost tukaj na zemlji in ne v nebesih. (Ezekiel 48:21) Poleg tega v Ezekielu 46:10 še beremo: »Knez pa, ko pojdejo [neduhovniški rodovi] noter [na tempeljsko zunanje dvorišče], naj gre sredi njih, in ko gredo ven, naj gredo skupno.«​ On ne hodi na notranje dvorišče, temveč časti Boga na zunanjem dvorišču. V tempelj in iz templja hodi skupaj z ljudstvom. Glede na vse to je knez gotovo izmed velike množice drugih ovc.

¹⁴ Očitno pa ima knez med Božjim ljudstvom nekakšno odgovornost. Na zunanjem dvorišču sedi v veži vzhodnih vrat. (Ezekiel 44:2, 3) To nakazuje, da ima nadzorniški položaj, kakršnega so denimo imeli starejši možje v Izraelu, ki so sedeli pri mestnih vratih in sodili. (Ruta 4:1–12; Pregovori 22:22) Kdo danes opravlja nadzorniške službe med drugimi ovcami? Starešine z zemeljskim upanjem, ki so bili postavljeni po svetem duhu. (Dejanja 20:28) Ta knežji razred se torej sedaj pripravlja za to, da bi lahko v novem svetu opravljal upravniške dolžnosti.

15. a) Kako nam Ezekielovo videnje osvetli odnos med starešinami, ki pripadajo veliki množici, in maziljenim duhovniškim razredom? b) Kakšno vodstvo so maziljeni starešine prevzeli v Božji zemeljski organizaciji?

¹⁵ V kakšnem odnosu pa so si današnji maziljeni duhovniški razred in ti starejši možje, ki kot del velike množice opravljajo nadzorniške dolžnosti? Iz Ezekielovega videnja je razvidno, da je vloga starešin izmed velike množice ta, da podpirajo in so podrejeni, maziljenci pa v duhovnem pogledu vodijo. Iz česa to vidimo? Spomnimo se, da so imeli v videnju duhovniki nalogo poučevati ljudstvo o duhovnih stvareh. Naročeno jim je bilo tudi, naj razsojajo pravne primere. Poleg tega so bili leviti postavljeni za ‚čuvaje‘ pri tempeljskih vratih. (Ezekiel 44:11, 23, 24) Knez se je očitno moral podrediti duhovnim službam in vodstvu duhovnikov. Torej je čisto prav, da tudi danes maziljenci vodijo v čistem čaščenju. Izmed njih so denimo izbrani člani Vodstvenega organa Jehovovih prič. Ti zvesti maziljeni starešine že desetletja učijo vse številčnejši knežji razred. Predvidene člane tega razreda pripravljajo na prihajajoči Božji novi svet, kjer jim bo zaupana vsa oblast, ki jim gre.

16. Kako morajo po stavku iz Izaija 32:1, 2 ravnati vsi starešine?

¹⁶ Kakšni pa so ti nadzorniki, ki naj bi v prihodnosti kot člani knežjega razreda dobili večje odgovornosti? Prerokba iz Izaija 32:1, 2 se glasi: »Glej, v pravičnosti bo kraljeval kralj in po pravici bodo kneževali knezi. In mož bode kakor zavetje pred vetrom in pribežališče pred povodnijo, kakor potoki vodá na suhem kraju, kakor senca skale velike v žejni deželi.« Ta prerokba se spolnjuje že danes, ko krščanski starešine – maziljenci in druge ovce – ščitijo čredo pred ‚povodnjimi‘, kot sta preganjanje in malodušje.

17. Kako naj bi krščanski pastirji gledali nase in kako naj bi nanje gledala čreda?

¹⁷ Beseda »knez« tu ne predstavlja nikakršnega naziva, s katerim bi se poviševalo človeka. Z njo je opisana odgovornost, ki je s skrbjo za Božjo čredo naložena tem možem. Jehova ostro opominja: »Dosti vam bodi, o knezi Izraelovi! Opustite nasilstvo in odiranje in vršite sodbo in pravičnost.«​ (Ezekiel 45:9) Dobro bi bilo, da bi si vsi današnji starešine vzeli ta nasvet k srcu. (1. Petrov 5:2, 3) Tako lahko čreda vidi, da so pastirji resnično ‚ljudje darovi‘, ki jih je dal Jezus. (Efežanom 4:8, NW) In pogoji, ki jih morajo spolnjevati, so zapisani v Božji navdihnjeni Besedi. (1. Timoteju 3:1–7; Titu 1:5–9) Kristjani zato upoštevajo njihovo vodstvo. (Hebrejcem 13:⁠7)

18. Kakšne odgovornosti vse ima bodoči knežji razred že danes in kakšne bo imel v prihodnosti?

¹⁸ V biblijskih časih so nekateri knezi imeli več oblasti od drugih. Tudi danes imajo starešine iz velike množice raznovrstne odgovornosti. Nekateri služijo v eni občini, drugi kot potujoči nadzorniki služijo mnogim občinam. Spet drugi služijo celi državi kot člani podružničnega odbora, nekateri pa neposredno pomagajo različnim odborom Vodstvenega organa. Jezus bo v novem svetu postavil ‚vojvode po vsej zemlji‘, da bodo vodili med Jehovovimi častilci na zemlji. (Psalm 45:16) Prav gotovo bo mnoge od njih izbral izmed današnjih zvestih starešin. Ker se ti možje dokazujejo že danes, bo mnogim od njih zaupal še večje prednosti v prihodnosti, ko bo razodel vlogo knežjega razreda v novem svetu.

Dežela Božjega ljudstva danes

19. Kaj predstavlja dežela iz Ezekielovega videnja?

¹⁹ Ezekielovo videnje slika tudi obnovljeno Izraelovo deželo. Kaj pa predstavlja ta značilnost videnja? Druge obnovitvene prerokbe so napovedovale, da bo dežela Izrael nekoč postala raj, podoben edenskemu. (Ezekiel 36:34, 35) Mi danes živimo v obnovljeni ,deželi‘, ki je v nekem pogledu prav tako edenska. Podobno temu pogosto govorimo o našem duhovnem raju. Stražni stolp je to našo ‚deželo‘ označil kot ‚področje delovanja‘ Božjega izvoljenega ljudstva.b Naj Jehovov služabnik živi tu ali tam, povsod je v tej obnovljeni deželi, če le hodi po stopinjah Kristusa Jezusa in si tako prizadeva podpirati pravo čaščenje. (1. Petrov 2:⁠21)

20. Kakšno načelo lahko izvlečemo iz ,svetega daru‘ iz Ezekielovega videnja in kako lahko to načelo praktično uporabimo?

²⁰ Kako pa je s tistim delom dežele, ki se imenuje »sveti dar«? Ta del je ljudstvo darovalo v podporo duhovništva in mesta. Podobno je moralo »vse ljudstvo dežele« darovati del zemlje za kneza. Kaj pa to pomeni danes? Seveda to ne pomeni, da naj bi imelo Božje ljudstvo na svojih plečih plačan duhovniški razred. (2. Tesaloničanom 3:8) Starešine lahko podpira v prvi vrsti duhovno. Pomaga jim pri delu, ki ga trenutno opravljajo, pa tudi tako, da z njimi sodeluje in se jim podreja. Vendar je to, tako kot je bilo v Ezekielovih dneh, dar »Jehovu«, ne pa kakemu človeku. (Ezekiel 45:1, 7, 16, NW)

21. Kaj se lahko naučimo iz tega, da je bila v Ezekielovem videnju dežela razdeljena?

²¹ V obnovljeni deželi pa niso imeli odrejenega prostora le knez in duhovniki. To, da je bila dežela razdeljena, kaže, da je imel vsak izmed 12 rodov zagotovljeno dediščino. (Ezekiel 47:13, 22, 23) Tako tudi pripadniki velike množice nimajo svojega mesta le v današnjem duhovnem raju, temveč bodo dobili svoj del dežele tudi na zemeljskem področju Božjega kraljestva.

22. a) Kaj predstavlja mesto iz Ezekielovega videnja? b) Kaj se lahko naučimo iz tega, da ima mesto vrata na vseh straneh?

²² In kaj v tem videnju predstavlja mesto? To ni mesto v nebesih, saj leži sredi ‚občne‘ (nesvete) zemlje. (Ezekiel 48:15–17) Torej je gotovo nekaj zemeljskega. Kaj je potemtakem to mesto? Mar nas ne spominja na ljudi, ki se zbirajo kot skupina in oblikujejo nekaj urejenega, organiziranega? Seveda. Zato verjetno slika zemeljsko upravo, ki že sedaj koristi vsem, ki bodo sestavljali pravično zemeljsko družbo. V polni meri pa bo delovala v prihajajoči ,novi zemlji‘. (2. Petrov 3:13) To, da ima mesto vrata na vseh straneh, po ena za vsak rod, dobro ponazarja, da je odprto in dostopno. Danes Božje ljudstvo ni pod nekakšno zaprto, skrivnostno upravo. Odgovorni bratje morajo biti dostopni. Načela, ki jih vodijo, so vsem dobro znana. Dejstvo, da deželo, ki daje mestu hrano, obdelujejo ljudje iz vseh rodov, nas spominja na to, da druge ovce, tudi v gmotnem pogledu, po vsem svetu podpirajo priprave, ki jih je ta uprava organizirala za Božje ljudstvo. (Ezekiel 48:19, 30–34)

23. Kaj bomo obravnavali v naslednjem članku?

²³ Kaj pa reka, ki teče iz tempeljskega svetišča? Kaj ta predstavlja danes in kaj bo predstavljala v prihodnosti, bo obravnaval tretji in zadnji članek iz tega sklopa.

[Podčrtna opomba]

Za ponovitev

◻ Kaj predstavlja tempelj iz Ezekielovega videnja?

◻ Koga predstavljajo duhovniki, ki služijo v templju?

◻ Kaj je knežji razred in katere so nekatere od njegovih odgovornosti?

◻ Kaj predstavlja dežela iz Ezekielovega videnja in v kakšnem smislu je razdeljena med 12 rodov?

◻ Kaj predstavlja mesto?

[Diagram/zemljevid na strani 15]

(Lega besedila – glej publikacijo)

Razdelitev dežele po opisu iz Ezekielovega videnja

DVANAJST RODOV

Veliko morje

Galilejsko jezero

Jordan

Slano morje

DAN

ASER

NEFTALI

MANASE

EFRAIM

RUBEN

JUDA

KNEZ

BENJAMIN

SIMEON

ISAHAR

ZEBULON

GAD

[Diagram]

POVEČANA SLIKA SVETEGA DARU

A. »Jehova prebiva tam« (Jehova-šamah); B. Mestna obdelovalna zemlja

Levitski delež

Jehovovo svetišče

Duhovniški delež

B A B