Tihotapljenje — uničevalec evrope 90-ih let

Od dopisnika Prebudite se! iz Nemčije

Motorni čoln na vso moč hiti od severnoafriške obale proti Gibraltarju. Karavan se odpravlja iz Poljske in pelje proti zahodu. Bolgarski tovornjak se je usmeril proti severni Evropi. Letalo leti iz Moskve proti Münchnu. Kaj je tem prevoznim sredstvom skupnega? Vsa nekaj tihotapijo.

TIHOTAPLJENJE je skrivno prinašanje blaga v državo ali iz nje oziroma na področje ali z njega, da bi se ognili oblastem zaradi prepovedanega blaga ali pa da ne bi plačali davkov. Tihotapljenje, včasih so mu rekli tudi kontrabant, je v Evropi znano že najmanj od 14. stoletja. Ta nezakonita dejavnost je bila tako zelo razširjena, da dandanes romantične zgodbe o tihotapcih spadajo k izročilu mnogih dežel. Nekateri od teh tihotapcev so postali priljubljeni junaki.

Tihotapljenje je protizakonito in večinoma škodljivo, čeprav je včasih tudi koristilo. V 16. stoletju so na primer v Anglijo pretihotapili izvode biblijskih delov, ki jih je prevedel William Tyndale in so bili tam prepovedani. Tudi ko so nemške sile leta 1940 okupirale Francijo, so bili tihotapci, izkušeni poznavalci podeželskih poti in bližnjic po Normandiji, »najboljši logistiki [francoskega] odporniškega gibanja«, poroča GEO.

Zdaj, 50 let kasneje, je tihotapljenje v razcvetu, pa ne v korist, temveč v škodo. V nemškem časopisu Süddeutsche Zeitung piše, da je Evropa postala »raj za tihotapce«. Zakaj je prišlo do tega?

En razlog je razširitev Evropske unije. V 40 letih se je namreč število držav članic povečalo s 6 na 15.a Omilili so omejitve z vizumi, zato se je precej olajšalo mednarodno potovanje. Neki Evropejec je dejal: »Pred 30 leti so nam cariniki pregledovali dokumente na vsaki meji. Danes pa se lahko pelješ čez te iste meje, ne da bi se ti bilo treba ustaviti.«

Poleg tega je svoje meje odprla tudi Vzhodna Evropa. Nekaterih mej, kakršna je bila nekdanja med obema Nemčijama, ni več. Vse to je precej olajšalo čezmejno trgovanje. Toda tudi tihotapljenje. Organizirani kriminal se je teh novih razmer hitro okoristil. Tolpe kriminalcev so specializirane za tihotapljenje različnih predmetov.

Tihotapljenje umetniških zakladov po naročilu

Dokler Vzhodna Evropa ni odprla svojih mej, so bili ruski umetnostni zakladi za zbiratelje z Zahoda mnogo let nedosegljivi. Zdaj pa takšne zaklade »ropajo pod nenavadnim zavezništvom zahodnoevropskih umetnostnih galerij in morilskih tolp ruskih tihotapcev«, poroča The European. Zares, »policija je prepričana, da je postalo tihotapljenje ukradenih umetniških zakladov [v Evropi] tretja najbolj dobičkonosna kriminalna dejavnost, takoj za tihotapljenjem droge in nezakonito trgovino z orožjem«.

V Rusiji in drugod je tihotapljenje umetnin velika kupčija. V Italiji so samo v dveh letih pokradli umetnine, vredne skupaj več kot 500 milijonov USD. Šestdeset odstotkov ukradenih evropskih umetnin se steka v London, kjer se najdejo tudi kupci. Dejansko mnoge predmete celo »kradejo po naročilu kakega brezbrižnega zasebnega zbiratelja«. Ne preseneča torej, da uspejo najti le pičlih 15 odstotkov pokradenih umetnin.

Strupene snovi – drugačno tihotapljenje

Pri tihotapljenju umetnin so kriminalci plačani za to, da jih tihotapijo v državo, za drugo blago pa so plačani, da ga odpeljejo iz države. Tako je na primer s strupenimi odpadki. Zakaj si prizadevajo pretihotapiti strupene odpadke iz države? Ker je cena zakonitega odstranjevanja strupenih snovi v mnogih državah močno poskočila, grozi pa tudi strožji okoljevarstveni nadzor. Zato mnogi raje plačajo tihotapcem, da strupene industrijske odpadke odložijo nekje čez mejo.

Kje pa te snovi končajo? Raziskave Nemškega državnega oddelka za kriminalistiko kažejo, da tolpe tihotapijo strupene odpadke, na primer stare akumulatorje, topila, barve, pesticide in strupene kovine, z Zahoda in jih odložijo v države, kot so Poljska, Romunija in nekdanja Sovjetska zveza. Te snovi bodo še leta ogrožale zdravje tamkajšnjih prebivalcev.

Tihotapljenje cigaret

Druge skupine kriminalcev so specializirane za tihotapljenje cigaret, ki jih od Severne Afrike do Iberijskega polotoka na primer prevažajo z motornimi čolni ali pa iz Poljske v Nemčijo z avtomobili. V tem poslu se obrača veliko denarja. Zaradi nezakonite trgovine z neobdavčenimi cigaretami je nemška država letno približno ob tisoč milijonov mark davčnih prihodkov.

Po Die Weltu je na berlinskih ulicah kakih 10.000 prodajalcev, ki ponujajo pretihotapljene neobdavčene cigarete.

Trgovina z ljudmi

Drugo posebno področje organiziranega kriminala, ki je še posebej podlo, je promet z ljudmi. Cena za pretihotapljenje človeka v Zahodno Evropo, morda v tovornjaku, kakršnega smo omenili na začetku članka, je gromozanska. Pri Mednarodnem centru za priseljeniško politiko na Dunaju menijo, da ima ta trgovina z ljudmi letno več kot 1,1 milijarde USD dobička.

Večina nezakonitih priseljencev prihaja iz obubožanih držav, zato lahko le redki vnaprej plačajo tihotapcem. Po prihodu v Evropo so tako prisiljeni vrniti dolg z delom za tihotapce in njihove kriminalne tolpe. Ubogi priseljenci so naenkrat vklenjeni v neskončno sodobno suženjstvo, nenehno so izpostavljeni izkoriščanju, prisili, ropu in posilstvu. Nekateri pristanejo pri delu, ki mu Die Welt pravi cigaretna mafija, drugi pa v prostituciji.

Cena, ki jo plača nova država gostiteljica, niso le utajeni davki. Tekmovalne tolpe se zapletejo v prave vojne, za katere Süddeutsche Zeitung pravi, da so »nepopisno brutalne«. Številke govorijo same zase: V nekdanji Vzhodni Nemčiji imajo tolpe na vesti 74 umorov v štirih letih.

Najbolj zastrašujoče

»Od vseh nepredvidenih posledic razpada Sovjetske zveze,« je pisalo v nekem časopisu, »morda nobena ni bolj zastrašujoča kakor trgovina na črno z jedrskimi snovmi.« Radioaktivne snovi naj bi pretihotapili iz Rusije v Nemčijo, in s tem je to zlovešče uhajanje postalo »svetovni, še posebej pa nemški problem«.

Vzemimo za primer polet iz Moskve, ki smo ga omenili na začetku članka. Na münchenskem letališču so v aktovki nekega potnika s tega letala našli plutonij, radioaktivno snov. Plutonij je izredno strupen in je lahko rakotvoren, zato bi bila radioaktivna kontaminacija pogubna za München in njegove prebivalce.

Na začetku leta 1996 so nekega ruskega fizika zaprli in obtožili, da je čez mejo pretihotapil več kot kilogram radioaktivne snovi. V Süddeutsche Zeitungu je pisalo, da je bilo te snovi »dovolj za izdelavo jedrske bombe«. Zahodne države so upravičeno zaskrbljene. Politiki vodilnih industrijskih držav so se na moskovskem vrhu strinjali z načrtom, po katerem naj bi skušali »preprečiti, da bi iz nekdanje Sovjetske zveze tihotapili snovi za jedrsko orožje teroristom ali ‚sleparskim državam‘«, je pisalo v londonskem The Timesu.

Mnogi ljudje, ki razmišljajo o takšnem tveganju, se sprašujejo: Ali lahko mednarodni dogovori preprečijo tihotapljenje? Ali so vlade, čeprav so iskrene in dobronamerne, sposobne krotiti organizirani kriminal? Ali se bo tihotapljenje, ta uničevalec devetdesetih let, v novem tisočletju še razmahnilo? Ali pa je sploh kaj upanja, da bodo tihotapci kmalu ob svoj posel?

Tihotapljenje – posel s kratkotrajno prihodnostjo

Prepričani smo, in za to imamo tehtne razloge, da bo tihotapljenje kmalu le še preteklost. Odstranjene bodo namreč razmere, ki tihotapljenje omogočajo in zaradi katerih je nekaterim to tako privlačen posel. Katere pa so te razmere?

Najprej to, da zaradi današnjih zatiralskih in nepravičnih gospodarskih sistemov ni pravične porazdelitve bogastva. Medtem ko ljudje v določenih državah uživajo v blaginji, pa drugi samo čez mejo morda živijo v revščini in pomanjkanju. To so razmere, zaradi katerih je tihotapljenje dobičkonosno. Toda naš Stvarnik je v Svetem pismu obljubil, da bo kmalu vpeljal ureditev, v kateri bo ‚prebivala pravičnost‘. Zatiralski in nepravični gospodarski sistemi bodo izginili. (2. Petrov 3:⁠13)

Poleg tega bodo odstranjene državne meje, saj bo pod vlado nebeškega Kralja, Jezusa Kristusa, vse človeštvo postalo ena skupnost. Med takšno mednarodno bratovščino, ki bo naseljevala vso zemljo, ne bo več nezakonitih priseljencev. In ker se nihče ne bo bojeval, ne bomo več v nevarnosti pred radioaktivno kontaminacijo zaradi jedrske vojne. V novi ureditvi se bo človeštvo naučilo spoštovati okolje. (Psalm 46:8, 9)

Glavni motivacijski dejavniki sodobnega tihotapljenja so pohlep, nepoštenost in pomanjkanje ljubezni do drugih. Dejstvo, da mnogi danes kažejo take lastnosti, je znak, da živimo v času, ki ga Biblija opisuje kot ‚zadnji dnevi‘. (2. Timoteju 3:1–5) Jehovova pravična nova ureditev je tik pred nami. Zato se lahko vsi z zaupanjem veselimo prihodnosti, pa ne pod človeškimi vladami ali gospodarskimi sistemi, temveč v Jehovovi novi ureditvi.

[Podčrtna opomba]

[Okvir na strani 13

Drugo tihotapsko blago

Redke živali: Zasačili so nekega človeka, ki je iz Srbije v Nemčijo prevažal redke želve. Priznal je, da je v petih letih pretihotapil 3000 takih živali in zaslužil pol milijona mark. Trgovina z redkimi živalmi je večinoma v rokah profesionalnih kriminalcev in narašča. »Črni trg cveti,« je pripomnil neki carinik. »Nekateri zbiratelji plačajo zelo veliko denarja.«

Izdelki s ponarejenim trgovskim imenom: V pol leta so cariniki na frankfurtskem letališču v Nemčiji zaplenili več kot 50.000 izdelkov z znanimi trgovskimi imeni. Izdelki, kot so ure, računalniška programska oprema, športni rekviziti ter sončna očala, so bili ponarejeni.

Avtomobili: Neka vodilna evropska družba, ki daje v najem avtomobile, je poročala o tem, da se je kraja vozil v petih letih povečala za 130 odstotkov. Neki časopis opisuje metode »sodobnih cestnih roparjev«. Najamejo avtomobile, prijavijo krajo, potem pa ta vozila pretihotapijo iz države.

Dragocene kovine: Kobalt, nikelj, baker, rutenij in germanij je v Estoniji mogoče dobiti po ugodnih cenah, zaradi česar je ta država postala ena od svetovnih tihotapskih prestolnic.

Bencinsko in dizelsko gorivo: Tihotapci, ki so s čolni po Donavi med Romunijo in Srbijo tihotapili bencinsko in dizelsko gorivo, so v eni noči zaslužili tudi do 2500 USD. Na tem področju je povprečna mesečna plača okrog 80 USD!