Izgubljen boj proti kriminalu

»KRIMINAL bi bil lahko čez noč pod nadzorom, če bi se bil vsakdo pripravljen potruditi,« je dejal nekdanji šef policije neke metropole, kot je navajal angleški Liverpool Daily Post. In res, če bi vsakdo ubogal zakon, bi kriminal izginil.

Vendar pa v večini krajev kriminal narašča. Besede, izrečene pred več tisoč leti, veljajo za naš čas: »Zemlja pa je bila vedno bolj sprijena pred Bogom in polna nasilja.« (1. Mojzesova 6:11, SSP) (Glej okvir na nasprotni strani.)

Kriminal se začne v majhnem

Če kdo krši zakon v majhnih stvareh, ga lahko to pripelje do kršenja v večjih. Da bi to dejstvo vtisnila dijakom v zavest, je neka učiteljica pojasnila: »Bančni ropi se začnejo s krajo svinčnikov v šoli.«

Kaj se kasneje pogosto dogaja na delovnem mestu? Ljudje izostajajo z dela zaradi domnevnih bolezni in nato uživajo ugodnosti, do katerih niso upravičeni. Ta nepoštenost je bolj običajna, kakor bi kdo mislil. V Nemčiji denimo pride 6 odstotkov vseh dni, ko imajo delavci bolniški dopust, na sredo, 10 odstotkov torek, 16 odstotkov četrtek in v kar 31 odstotkih primerov ponedeljek, največ, v 37 odstotkih, pa na petek! Ali so ljudje res pogosteje bolni ob ponedeljkih in petkih ali pa je to le še ena vrsta kraje?

Kdo so kriminalci?

Seveda kriminalna dejanja, ki jih zagrešijo navadni ljudje, običajno nimajo istega učinka, kakor če to storijo ljudje na oblasti. V zgodnjih sedemdesetih letih tega stoletja je Združene države pretresel tako resen politični zločin, da je z njim povezano ime celo postalo del angleškega jezika.

»Watergate,« piše Barnhart Dictionary of New English, je »škandal, še zlasti tak, ko se skuša prikriti škodljive informacije ali nezakonite dejavnosti«.a Nato dodaja: »Afera Watergate je zelo vplivala na jezik 70-ih let. Beseda je rodila različne skovanke in spremljajoča oblika-gate je označevala škandal ali korupcijo.«

Od takrat naprej številni watergati kažejo, da je kriminal splošno razširjen, in to celo med ljudmi, ki naj bi zgledno poslušali zakon. Na Japonskem se je politična korupcija tako razširila, da so morali na začetku devetdesetih let izdati nove zakone, da bi se z njo spoprijeli. Leta 1992 pa so zaradi obtožb o korupciji odstavili brazilskega predsednika.

Ali ni očitno, da pregreški ljudi, ki imajo avtoriteto, tudi staršev, učiteljev in policijskih uslužbencev, prispevajo h kriminalni dejavnosti množic?

Dobri nameni še niso dovolj

Večina ljudi bi se strinjala, da vlade želijo odpraviti kriminal. Vendar pa je neki upokojeni uslužbenec v svoji deželi opazil: »Vlada naredi premalo za to, da bi ves sistem sodnega dela potekal hitro in učinkovito. Sodnikov ni dovolj, tako da je teh nekaj, kar jih imamo, preobremenjenih. Policijskih sil je premalo in so slabo opremljene. Policistom včasih ne dajo plač pravočasno, zato so veliko bolj v skušnjavi, da sprejmejo podkupnino.«

Italijanska revija La Civiltà Cattolica objokuje »nezmožnost države pri spoprijemanju z organiziranim kriminalom« in nato dodaja: »Predanost policije in sodstva v boju proti kriminalu gre sicer priznati, a je očitno, da to niti najmanj ne vpliva na organiziran kriminal; ravno nasprotno, ima vse večjo moč in oblast.«

Jasno je, da dobri nameni vlad, da bi se spoprijele s kriminalom, še niso dovolj. Anita Gradin, evropska komisarka za priseljevanje in sodne zadeve, je točno opazila: »Potrebujemo boljše, učinkovitejše metode za sodelovanje v boju proti tihotapljenju in preprodajanju drog, tihotapljenju ljudi in ilegalnemu priseljevanju, organiziranemu kriminalu, prevari in korupciji.«

Koliko predani so policijski uslužbenci?

Nekateri se sprašujejo, koliko so oblasti res predane boju proti kriminalu. Nekdanji generalni policijski inšpektor v neki državi opaža, da vsakdo, vsaj v javnosti, »obsoja korupcijo in gospodarski kriminal«. Vendar, pravi, si vsi v resnici ne želijo odpraviti kriminala in korupcije. Očitno vse več ljudi, tudi policijski uslužbenci, na podkupljivost, prevaro in krajo gledajo kot na sprejemljiv način za pot navzgor.

Brez dvoma je kriminala več tudi zaradi dejstva, da mnogi, »ki delajo zločine, odnesejo celo kožo«, kot je dejal neki carinik. Tako na primer neka ruska publikacija govori o tem, »s kakšno lahkoto se kriminalci izmažejo brez kazni«. To, dodaja ta publikacija, »se zdi, navadne državljane navaja k najbolj surovim zločinom«. Točno tako je, kot je dejal biblijski pisec pred 3000 leti: »Ker se hitro ne izvrši sodni izrek proti hudemu dejanju, zato je srce otrok človeških polno smelosti, da delajo hudo.« (Propovednik 8:11)

Ni pretirano reči, da vlade proti kriminalu bojujejo izgubljen boj. Nemški časopis Rheinischer Merkur pripominja: »Strah pred vse številčnejšimi nasilnimi zločini je v javnosti globoko zakoreninjen in ga ne more pomiriti niti običajno strankarskopolitično pričkanje niti statistike, po katerih naj stanje ne bi bilo tako slabo, kot se morda zdi.«

A prej kot to, da kriminala ni toliko, kot se morda zdi, velja obratno. Vseeno pa obstaja razlog za optimizem. Svet brez kriminala je vedno bliže in morda ga boste dočakali tudi vi. Zakaj to pravimo, bo pokazal naslednji članek.

[Podčrtna opomba]

[Poudarjeno besedilo na strani 6]

Mnogi ljudje gledajo na kriminal kot na sprejemljiv način za pot navzgor

[Okvir na strani 5]

Zemlja, prežeta z nasiljem

BRAZILIJA: »Stotisoče ljudi je zaradi vse večjega vala nasilja napolnilo ulice v središču mesta [Rio de Janeiro]. Izrazili so strah in jezo zaradi kriminala, ki nadzoruje njihovo mesto.« (International Herald Tribune)

FILIPINI: »Šest od vsakih deset družin na Filipinih pravi, da se v svojem domu in na ulici ne počuti varne.« (Asiaweek)

IRSKA: »Družine, ki se ukvarjajo s kriminalom in imajo mafijski slog, so se ukoreninile v središču Dublina in v njegovem revnejšem zahodnem predmestju. Tolpe so vse bolje oborožene.« (The Economist)

JUŽNOAFRIŠKA REPUBLIKA: »Nebrzdano in skoraj nenadzorovano nasilje ogroža skoraj vsakega od nas in vse, kar delamo; treba je korenito ukrepati.« (The Star)

KITAJSKA: »Na Kitajskem se vračajo gangsterji in videti je, da je težji kriminal ušel nadzoru. [. . .] Kitajski strokovnjaki pravijo, da število tolp in ,tajnih skupnosti‘ narašča hitreje, kakor jih policija lahko šteje.« (The New York Times)

MEHIKA: »Kriminal se je v tako kratkem času toliko povečal, da to zbuja veliko skrb.« (The Wall Street Journal)

NEMČIJA: »Vrzel med pripravljenostjo, storiti kaj nasilnega, in okoliščinami, ki nekoga navedejo, da to res stori, se stalno oži. Zato bi nas komaj lahko presenetilo, da je nasilje postalo vsakdanji pojav.« (Rheinischer Merkur)

NIGERIJA: »Družina, cerkve, mošeje, šole in društva niso uspeli v svoji dolžnosti, da mlade odvrnejo od kriminala, je dejal policijski predstavnik g. Frank Odita.« (Daily Champion)

RUSIJA: »Tolpe, podobne mafijskim, so mesto, ki je bilo v sovjetskih dneh eno najvarnejših na svetu, spremenile v pravo metropolo kriminala. [. . .] ,Že 17 let patruljiram,‘ pravi policijski poročnik Genadi Grošikov, ,pa nisem v Moskvi še nikoli videl toliko kriminala, niti ničesar tako izprijenega.‘« (Time)

TAJVAN: »Na Tajvanu [. . .] pronica v družbo vse več ropov, napadov in umorov [. . .] Stopnja kriminala se postopoma dviguje in je v nekaterih primerih višja od tiste v zahodnih državah.« (The New York Times)

VELIKA BRITANIJA: »Nasilje se sedaj sproži hitreje in vse večja verjetnost je, da bo prestopniku že prvo sredstvo nasilje.« (The Independent)

ZDRUŽENE DRŽAVE: »ZDA so najbolj nasilna država v industrializiranem svetu. [. . .] Nobena druga industrializirana država se ji ne približa.« (Time)