Religija v današnji Poljski

Od dopisnika Prebudite se! iz Poljske

POLJAKI so po vsem svetu znani kot zelo religiozni ljudje. Pravzaprav kar kakih 95 odstotkov tamkajšnjih prebivalcev trdi, da so rimski katoličani.

V tej državi zelo resno jemljejo verska slavja, ki so sestavni del narodne tradicije. Religiozni prazniki so lahko, še posebej na deželi, zelo živopisni in veseli. Sodelujoči so oblečeni v narodne noše in mnogi se pridružijo igram.

Tisk redno poroča o takih dogodkih, pa tudi o romanjih k znanim čaščenjskim mestom in verskih procesijah. Prav tako so zelo čislani krst, cerkvena poroka, god in prvo obhajilo.

Leta 1978 je Poljak Karol Wojtyla postal papež Janez Pavel II. To je katoliški religiji v Poljski dalo nadaljnji zagon. Kadar koli njihov rojak obišče domovino, ga pozdravljajo ponosne množice.

Poljaki z vso to religiozno dejavnostjo dajejo ljudem zunaj Poljske vtis, da imajo močno vero, ki jo javno izpovedujejo. Toda katoliški voditelji in drugi opazovalci v Poljski so zaskrbljeni, ker vse več vernikov spreminja stališča in navade.

Poljski pogled na dogodke

Pomembnejši predstavniki poljske katoliške hierarhije imajo skupaj z novinarji in družboslovnimi raziskovalci drugačen pogled na položaj katoliške religije v današnji Poljski. Vodilne osebnosti se vse pogosteje odločno odzivajo na porast kriminala, propadanje moralnih načel ter upadanje zanimanja za cerkvene nauke in običaje. Veliko pogovorov se vrti okoli vprašanja: Koliko priljubljena rimskokatoliška oblika čaščenja res vpliva na vsakodnevno življenje ljudi?

Poljski primas Jozef Glemp je na primer opozoril na vse večjo posvetnost med ljudmi in govoril o tem, da se je treba upreti valu neopoganstva v državi. V katoliški reviji Ład je pisec Wojciech Chudy podrobneje razčlenil te razmere. Dejal je: ,Premisliti moramo o zadevi, ki že leta vznemirja duhovnike, sociologe in verske psihologe: o jasni ločitvi religioznega življenja in vsakdanjika. Pridigo že poslušate, toda v trenutku, ko stopite iz cerkve, preprosto pozabite na Božji svet. Vstopite v drug svet, svet dnevnega boja, kjer živite svoje življenje, kakor da Boga sploh ni.‘

Nadškof Henryk Muszynski, namestnik škofovske konference, gre še dlje, ko pravi: »Evangelij nas ni uspel spremeniti od znotraj. Poljaki so kristjani le na papirju. Težko je zanikati, da je krščanstvo večini bolj navada kakor religija.«

Spremenjene vrednote – spremenjeno vedenje

Takšne izjave kažejo, da so vodilni cerkveni predstavniki zaskrbljeni zaradi vse večjih sprememb javnih vrednot in vedenja. En razlog je ta, da nekoč značilno vdanost religiji očitno spodrivajo druge skrbi.

Za ponazoritev: v neki sociološki študiji so Poljaki dejali, da jim je v življenju najpomembnejša družina, zatem poštenost, pravičnost, dobrotljivost in zanesljivost. Z Bogom in religijo povezane zadeve so bile šele na 16. mestu. Zaradi tega ljudje, tudi mnogi, ki trdijo, da so verni, vse manj obiskujejo cerkev.

Poljske škofe še skrbijo statistični podatki o splošnem neupoštevanju cerkvenih naukov. Po neki raziskavi Irene Borowik z Jagielonske univerze je na primer le 50 odstotkov vprašancev dejalo, da verjamejo v posmrtno življenje, 47 odstotkov jih je menilo, da bi morali duhovnikom dovoliti poroko, in 64 odstotkov jih je odobravalo razvezo.

Neka druga anketa, ki je izšla v reviji Wprost, kaže, da »69 odstotkov Poljakov obsoja cerkveno prepoved uporabe kontracepcijskih sredstev, 56 odstotkov jih nasprotuje prepovedi splava in 54 odstotkov jih odobrava predzakonske spolne odnose«. Ti podatki odsevajo miselno razdvojenost, ki je zdaj v cerkvi.

Cerkev si je v zadnjih dveh desetletjih pridobila velik ugled z vlogo, ki jo je imela pri nasprotovanju komunizmu. Zdaj pa je videti, da ljudje zaradi nadaljnjega vmešavanja cerkve v politične in družbene zadeve negodujejo. Razkol med cerkvenimi člani in hierarhijo je tako še večji.

Kakšna je resnična rešitev?

Pred zgodovinskimi političnimi spremembami leta 1989 je vlada vsiljevala posebna pravila vedenja. Mnogo tega je zdaj odpravljeno. Z novim političnim sistemom je prišla demokracija in osebna svoboda, a tudi boj za preživetje v bolj sproščenem tržnem gospodarstvu. Mnogim tukajšnjim prebivalcem se zdi, da poljska družba še preprosto ni bila pripravljena na tako korenito spremembo. Zakaj?

Da bi človek v današnjem svetu moralno in duhovno preživel, mora imeti vero, ki temelji na nečem trdnejšem, ne le na verskih navadah in obredih. Vsak si mora z osebnim spoznanjem in razumevanjem Božje Besede, Biblije, pridobiti trdno ukoreninjeno vero.

Papež Janez Pavel II. je pred nedavnim priznal, da bi morali kristjani redno prebirati Sveto pismo. Ljudi je pozval, »naj se navadijo globlje in pogosteje brskati po Božji Besedi«. Dodal je še: »Vernik se mora najprej naučiti brati Sveto pismo. To je prvi korak v procesu, ki se nadaljuje z meditacijo ter zatem s pristno molitvijo.« Papež je spodbudil »vsakega, ki išče resnico, [. . .] naj napreduje tako, da se vsak dan hrani s kruhom Besede življenja«.

Pred devetnajstimi stoletji, veliko prej, preden je življenje postalo tako mrzlično in nestanovitno, kakor je zdaj, je Jezus Kristus prosil Boga, naj zaščiti njegove učence pred duhovno slabilnimi vplivi iz okolice. Molil je: »Posveti jih v resnici: tvoja beseda je resnica.« (Janez 17:17) Biblija pa je »resnica« zato, ker je Božja Beseda, ne človeška. Apostol Pavel je eni od občin napisal: »Besedo, ki ste jo slišali [. . .] od nas, [ste] sprejeli ne kot človeško besedo, ampak, kar resnično je, kot Božjo besedo.« (1. Tesaloničanom 2:⁠13, SSP)

Biblija je ,Božja beseda‘ in »resnica«, zato lahko iz nje dobimo potrebno oporo v tem svobodomiselnem svetu. V Bibliji piše: »Vse Sveto pismo je navdihnjeno od Boga in koristno za poučevanje, svarjenje, za poboljševanje in vzgojo v pravičnosti, da bi bil božji človek popoln in primeren za vsako dobro delo.« (2. Timoteju 3:16, 17, Ekumenska izdaja)

Mnogi iskreni in razumni ljudje iz Poljske in z vsega sveta ugotavljajo, da z osebnim preučevanjem Biblije dobijo trden temelj za vero v Boga in njegov namen. Takšna vera jim daje moč, da v tem, vse bolj svobodomiselnem svetu živijo pristno krščansko življenje.

[Poudarjeno besedilo na strani 16]

»Poljaki so kristjani le na papirju.« (Poljski nadškof)

[Poudarjeno besedilo na strani 17]

Ljudje na splošno vse manj upoštevajo cerkvene nauke

[Zemljevid na strani 15]

(Lega besedila – glej publikacijo)

POLJSKA